Veter in čaj ostala bosta v spominu

Že včeraj sva se z očetom zmenila, da odideva navsezgodaj na Mrzlico, hrib v bližini Žalca. Izkazalo se je, da sem se jaz držal zgodnje ure in se zbudil ob 7.30, oče pa tega ni zmogel. Kakorkoli, na mojo pobudo sva vendarle odšla od doma ob 9.00. Sprva naju je na izhodiščni točki presenetil močan veter, katerega moč, hitrost, nizka temperatura so se na poti proti vrhu le še stopnjevali. Vsekakor je bil izlet v znamenju vetra, saj naju je na trenutke dobesedno ustavil. Uživala pa sva lahko v zvoku ječanja dreves, ki so se strujmno borila za svoj obstanek. Fascinantno.
Na vrhu (nekaj metrov čez 1100m) so naju pričakale skromne krpice snega, na sami poti pa z njim nisva imela opravka. Seveda se je še kako prilegel topel čaj v planinskem domu (1093m). Preoblekla sva se ter hitro odšla navzdol proti avtu, kamor sva prispela okoli 11.40. Za pot navzgor sva porabila 40 minut, navzdol pa "le" 20. Skupaj torej okoli ene ure hoje (in teka navzdol), kar je dosežek, ki se je že kar močno približal najinemu časovnemu rekordu, ki znaša nekaj nad 50 minut, če se ne motim.
Sicer pa minute, ure, dnevi niti niso tako pomembni, važno je, da sva uživala in preživela prijetno dopoldne.