Gospod Memento

Neslišnih korakov nešteto
naredil je gospod Memento.
V prelepi obleki nasmehnil se ter mimoidočemu roko podal je.

V črni obleki prelepi mož
v prelepih črnih čevljih, nikdar bos.
Najimenitnejši klobuk in že bil opravljen je za pouk.

Nenehno je hodil od doma do šole
in nikdar ni bil brez prešerne volje.
Osrečil človeka je vedno in nikdar počutil se ni bedno.

Otroci radi so ga imeli in
nenehno od radosti bi najraje skupaj peli.
Razlogov za srečo bilo je dovolj, gospod Memento nikakor ni bil vsakdanji molj.

Venomer vesel, venomer nasmejan,
vsakemu osvetlil je oblačen dan.
Kot sonce veselo je posvetil vsakemu na njegovo delo.

Pomagal je tu in pomagal je tam,
priložnost za delo poiskal je sam.
Vselej delil je vse, kar je imel in vendar bil je rahlo debel.

Neslišnih korakov nešteto
naredil je gospod Memento.
Želel je širiti veselje in srečo sejati za življenje.