A360°Ž $-?!

V preteklih letih ni bilo
miru, ki
prevzel bi življenje na
naši preljubi Zemlji.
Ni bilo prijateljstva,
ki prineslo bi zadovoljstvo
v družine in
ni bilo prešernih nasmehov.

Nešteto drobnih nepravilnosti
in še več velikih preobratov.
Brezkončen kaos,
naguban obris sveta
in pokončanje na vsakem koraku.
Brezumen beg pred
nevidnim zlom
in nenehen lov za nedosegljivim sovražnikom.

Preveč hrane pri enih,
prepogosta lakota pri drugih.
Številna neskladja
v glavah nestrpnežev,
številna prepričanja
v srcih brezupnežev.
In boj prevladal je,
ko sonce potonilo je.

Kletev, srh zbujajoč prepad,
in nečistost razuma
nas vodita v Had.
Hudičeva hrana
premami v zemeljskih dolinah
najsvetlejše zvezde.
Kakor brez moči, brez volje,
ugašajo ena za drugo.

Kako prelepo bi bilo vse,
če bi preprosto pozabili nase
in poskusili živeti bi
kakor plamen v ognjeni pegi?
Hrabro, odločno,
z vizijo in preudanostjo
delovali bi vsak dan,
osvobojeni vseh ran.

Osvobodili bi se okovov omejenosti,
začeli bi spreminjati
kar ostalo bi še.
Vseskozi želeli bi napredek,
ozirati nazaj se
kot potovanje v srednji vek.
Polni hrepenenja
želeli bi le še življenja.