Uničujemo

Brez besed vrača mi udarce, ki neslišno udarjajo in bijejo.
Strahotno presunljivi so kriki, ko udarjajo, tolčejo in bijejo in uničujejo.
Neslišno potihnemo vsi.
A vendar udarjajo in tolčejo in bijejo.
Mogočnim ni pomoči. Bijejo in tolčejo in udarjajo. Na koncu že čisto brez moči.
Slabotni so venomer tiho, ko prenašajo udarce in doživljajo bolečino.
Nikoli ni krvi.
Ni strahu ne enih ne drugih, ni smisla niti na eni niti na drgi strani.
Vedno znova bijejo in tolčejo in udarjajo. Zmerom znova uničujejo.
Vsi smo brez sramu.
Nihče ne sprašuje se, zakaj bijemo in tolčemo in uničujemo.
Niti nihče ne pomisli, če je smiselno in če sploh obstaja bit.
Le udarjamo in bijemo in točemo, na koncu celo uničujemo.