Vam je ljubša matematika ali slovenščina?

Matematika	23 (48%)
Slovenščina	24 (51%)

Demokratična razdelitev na matematike in slaviste se mi zdi povsem logična. Vseeno matematiki zmagamo!

Naslednje vprašanje: "Modrost je domena modrih. Da ali ne?"

kS 27

Priznanje osvobaja.

Modrost 49.

Libenter homines id, quod volunt, credunt. CEZAR

Ljudje radi verjamejo, kar hočejo verjeti.

kS 26

Vstani zgodaj, uresničuj sanje.

kS 25

Polžja hitrost je še vedno hitrost.

Senca preteklosti

Srce lista po knjigi dejanj,
upira se misel nesrečna.
V dejanjih prekličem srce,
listi žgoči v ognju bolesti.

Duša sklada melodijo,
note ugašajo z bolečino.
Krivo črtovje teže not,
ključa ne vidi nihče.

Pomniš srečne trenutke?
Lahen piš vetra v laseh?
Pomniš melodijo mladosti?
Rešitev v šolskih klopeh?

Rože zlate

Bile so naslikane v svoji lepoti,
rože zlate v temi kovane.
Čudoviti listi ozirali so se naokrog,
hrepeneli po svobodi so večni
in neskončen njihov je krog.

Bile so na steni za mano,
sijale daleč v stihe brezumne.
V smislu nesmisla iskale,
v odmevih srca ohranile,
kar povedati nisem znal.

Bile so naslikane v svoji lepoti,
rože zlate v temi kovane.
Kako naj uzrem jih še enkrat,
ko vidim čisto nič več
in um meglijo mi dvomi?

Koliko knjig preberete?

Ne berem.	3 (7%)
Toliko, kolikor jih moram za šolo.	15 (35%)
Vsaj 1 na mesec.	9 (21%)
Vsaj 3 na mesec.	5 (11%)
Vsaj 5 na mesec.	8 (19%)
Vsaj 3 na teden.	1 (2%)
Vsak dan eno.	1 (2%)

Skupaj ... 42 (100%)

Preveč ljudi očitno bere, ker to mora (zaradi šole). Moteč element se mi zdijo tudi tisti, ki čisto nič ne berejo (v sodobnem svetu se mi to zdi nemogoče, a vseeno). Všeč mi je, da je vendarle dobrih 50% anketiranih, ki kar pridno berete.
Sam sem v skupini okoli 3 na mesec, če ne štejem obvezno obvezne literature.

Naslednje vprašanje: "Matematika ali slovenščina - katera ti je ljubša?"

Modrost 48.

Beatus no nest, qui habet, quae cupit, sed qui non cupit, quae non habet.

Srečen ni tisti, ki ima, kar želi, temveč oni, ki si ne želi tistega, česar nima.

(Anti)propaganda

Napisal sem že dve kitici in obe sta bili napisani pred to, ki jo berete. Prva je govorila o skrhanih vezeh, druga o bolečini in slani tekočini. Ne prva, ne druga mi nista ustrezali, zato sem se odločil, da napišem komentar. Saj je vendar logično, da se želim očitnega neuspeha znebiti ... Zakaj torej ne bi neuspeha prevalil na moje drage bralce, za katere sem prepričan, da ne bodo ničesar zamerili? Res jih imam rad. Te banalne, nezmožne in pametne, morda celo bistre (modre?!) glave, ko se napajajo ob vrelcih svežih, novih, že tolikokrat videnih, slišanih in čutenih idej. Nato slednjih začne primanjkovati in besede izgubljajo pomen. Sledi logičen zaključek.

3000

Danes sem jih naredil 3000. Skokov s kolebnico. Bilo je osvobajajoče.

Krvavim

Drama,
stihi,
sveže
meso.
Kri,
sunki,
tekočina,
bolečina.
Utrip
zamira,
oči
prezira.
Stik
in umik,
solze slane
pečejo.
Blisk
obraza,
občutek
mraza.

Modrost 47.

Pulchra res est homo, si homo est. SENEKA

Človek je nekaj lepega, če je človek.

Prvi let

Priklenjene
ptice
čakajo
na njihov
prvi
let.

Sekunde
so minute,
minute
so ure,
ure
so dnevi.

Dnevi tedni,
tedni meseci,
meseci leta,
leta desetletja,
desetletja stoletja,
večnost.

Večnost
prekinjena,
verige
premagane,
okovi
zdrobljeni.

Z vso močjo
poženejo
se v nebo,
energično
plešejo
med oblaki.

Radostno
prhutajo
s krili,
jadrajo
valove
zraka.

Slikajo
podobe
Zemlje,
prvič
jo uzrejo
v veličini.

Mir,
svoboda,
ljubezen
se rodijo
v srcih
jim.

Pijane
od emocij
so,
saj njihov
prvi let
uživajo.

Modrost 47.

Sani divitibus ditiores.

Zdravi so bogatejši od bogatih.

Sofokles: Antigona

Pred Smoletovo Antigono sem v kakšni uri prebral antično Antigono in užival v jeziku, v besedah, v preprostosti. Dodobra sem se naužil tudi čustev in osvobodil dušo. Razgibal sem obrazne mišice, zlasti tiste, ki skrbijo za premikanje ustnic in tiste, ki pomagajo izražati določena čustva. Imel sem mir in imel sem knjigo. Imel sem čas in imel se pivo. (Se hecam, a se rima.)

Ne glede na vse skupaj, moram priznati, da sem užival ob branju, ponovno me je presenetila kvaliteta besedila.

Antigona, Ismena, Kreon, Hajmon, stražar, Tejrezias, glasnik, Evridika, zbor. Več o vsem skupaj preberite. Ker ne bom pisal o vsebini.

Moje mnenje: Vsekakor pa obvezno dodajam svoje mnenje. Kakor sem že napisal, me je delo ponovno presenetilo, navdušilo me je tekoče branje. Všečna je strnjenost vsebine. Prav zato je tragedija zelo učinkovita ...
Moja ocena: Za tradicionalno dramatiko tradicionalna 10/10.

Koncert za flavto in orkester v S-duru

Pred očmi se mi megli,
ko pomislim, da je ni.
Pred in za menoj, na levi in desni
nikjer je ne vidim.
Ne slišim, ne tipam,
ne čutim.

Prazna praznina kot milni mehurček
obdaja me, prežema me
in me žalosti.
Mar ne vidiš, da izgubljam se?
Zakaj ne spoznaš, da težko mi je?
V brezno padam.

Ti. Ti. Ti. Ki zame veš.
In jaz dobro te poznam.
Ti. Ti. Ti ... Še zame veš?
Dobro vem, da ne znam.
Vem, da sam sebe včasih ne spoznam.
Vem, da vidim te, ko sanjam.

Naj utihnem. Naj molčim.
Želiš, da za vedno te pustim?
To nisi ti.
Se mi zdi.
Smehljaj na ustnicah zbledi.
Smehljaj na ustnicah, umri!

Prekinjeni glasovi

Glasovi se ne strinjajo
o moralnem zakonu,
ki bdi nad množicami.
Kakor vrane kričijo
drug na drugega,
kljujejo oči, kradejo zlato.

Modrost 46.

Tace, si vis vivere in pace.

Molči, če hočeš živeti v miru.