torek, september 04, 2007

Alessandro Baricco: Devetsto

V sklopu Bariccevih del sem moral prebrati tudi monolog Devetsto.
Pisal sem o Svili, o daljni vzhodnjaški Svili in zdaj pišem o glasbi Danny Boodmann T.D. Lemon Devetstotega. O človeku, ki ga je sicer resda ustvaril Baricco, a pred očmi bralca še kako oživi in resnično resnično igra klavir. Premaga "izumitelja" džeza. Glasbo čuti, misli, ustvarja. Pred njegovim igranjem glasba ne obstaja in ko konča, preneha obstajati. Mojster klavirja torej. Nikoli ne stopi z ladje Virginian, kljub temu pa pozna vsak vonj sveta, vsak kotiček, vsak razgled. Zdi se neverjetno.
Moje mnenje: Zdi se, da bistvo najde vsak sam. Zdi se, da je bistvo prepuščeno bralcu. Zdi se, da gre za zgodbo življenja, prijateljstva, glasbe. Zvočnost besed je ponovno izvrstna (nenazadnje je Baricco glasbenik po srcu in poklicu).
Moja ocena: 8/10.

1 komentar:

Anonimni pravi ...

to je ena boljših knjig ever:)

roxa