petek, september 07, 2007

Izpljunek

Ne morem več nazaj.
Jaz kričal bi na svet.
Ko bi lahko.
In ne bi odšel nazaj.
Izkričal bi se.
Izbljuval vse ostanke.
Izpričal vse gnusne besede.
A upira se mi gnus.
Umiram ob nasilju.
Otožno srce prepoveduje srd.
Jaz nisem to.
Jaz nisem drhal.
Ne kričim.
Žal ne.
Nemoč.
In besede mi ostanejo v tolažbo.
Kričati ne morem.
Ne morem se rešiti ostankov.
Moja moč usiha že ob začetku.
Moja moč usiha že pred začetkom.
Slišiš?
Kričati ne smem.
A jaz bi pljuval in vpil in se smejal lastnemu gnusu.
Lastni obsedenosti.
Norosti.
Izpuščena misel absurda.

1 komentar:

Pucca pravi ...

mogoče pa ujeta misel absurda??

mi je pa super pesem. kričiš, da te slišimo. zelo blizu mi je. norost je pa itak relativna :)))