petek, september 07, 2007

Cvet resnice

Bojim se strahu.
Kako se že reče temu?
Bojim se lastnih misli.
Kako se že reče temu?
Bojim se kričanja.
Kako se že reče temu?
Bojim se nekaterih ljudi.
Kako se že reče temu?
Bojim se smrti.
Kako se že reče temu?
Bojim se laži.
Kako se že reče temu?
Bojim se prevarantov.
Kako se že reče temu?
Bojim se opravljanja.
Kako se že reče temu?
Bojim se konca sveta.
Kako se že reče temu?
Bojim se prepotentnih ljudi.
Kako se že reče temu?
Bojim se primitivcev.
Kako se že reče temu?
Bojim se nevarne vožnje.
Kako se že reče temu?
Bojim se vetra v gorah.
Kako se že reče temu?
Bojim se neuspehov.
Kako se že reče temu?
Bojim se nerazumljivih dejstev.
Kako se že reče temu?

Bojim se.
In to je šibkost.
Bojim se.
In počutim se slabo.
Bojim se.
In gre mi na živce.
Bojim se.
In smisla ni.
Bojim se.
In ni razlogov.
Bojim se.
In smejim se.
Bojim se.
In čudno je vse to.
Bojim se.
In spomini bledijo.
Bojim se.
In ni odgovora.

Bojim se.
Borim se.
Bojim se.
Borim se.
Bojim se.
Borim se.
Bojim se.
Borim se.
Bojim se.
Borim se.
Bojim se.
Borim se.
Bojim se.
Borim se.
Bojim se.
Borim se.

Cvetnih lističev ni več.

2 komentarja:

Anonimni pravi ...

Kot bi bral moje razpoloženje na čase.

ps. Enkrat za spremembo me žge v lica :) Kriva je avto kurjava, seveda ne naravno.

Marla

Pucca pravi ...

ful je dobra pesem, res!