Mark Haddon: The curious incident of the dog in the night-time
Za spremembo sem bral v angleščini. Za spremembo je bilo to obvezno branje, ki ostaja obvezno, saj ga bom po vsej verjetnosti bral še večkrat. Delo za angleško maturo, seveda. Že na začetku priznavam, da bi moral vrati več angleških knjig. In že na začetku poudarjam, da se bo to morda celo uresničilo, če mi bodo le prišle pod roko podobno zanimive knjige.
V redu. Ali vredu? Hm?
Mark Haddon je napisal zanimiv "murder mystery" roman, katerega naslov preberite v naslovu te objave in je kar malce težko izgovorljiv. Celoten roman je napisan skozi oči petnajstletnega avtista Cristopher-ja Boone-a. Torej imamo še enkrat več primer subjektivnega pripovedovalca. O sami knjigi sicer več na wikipedii.
Osnovni pregled vsebine (ustvarite sliko po želji, skušajte uporabljati logiko):
Christopher Boone, 15 let, avtist, rad ima matematiko, fiziko, zaporedja, logične igre, miselne računalniške igre, pse, rdečo barvo, urejenost, natančnost, različne časovne sezname, praštevila itd., ne mara rumene in rjave barve, različne hrane, ki se dotikajo druga druge, tujcev, prostorov, kjer je gneča, dotikanja, metafor, šal, nepoznanih prostorov, ...
Živi v Swindonu z očetom, saj je mama mrtva, in ima podgano Toby kot hišnega ljubljenčka. Obiskuje šolo za otroke s posebnimi potrebami in se že veseli izpita na najvišji ravni. Začetek romana zaznamuje že v naslovu omenjeni umor, umor sosedinega psa Wellingtone-a. Ker ima Christopher rad pse, se odloči, da bo raziskal, kdo je umoril psa. Seveda to ni lahko, saj sam le redkokdaj hodi naokoli zaradi bolezni, hkrati ima strah pred nepoznanimi ljudmi. Že sama odločitev za detektivsko delovanje je pogumna.
Po spletu naključij v očetovi sobi odkrije neodprta pisma, ki so vsa naslovljena nanj. Sprva vzame eno ter ga prebere, nato isto stori z drugimi in presenečeno ugotovi, da je njegova še živa in da mu že dve leti (odkar naj bi bila mrtva) vsak teden piše pisma. Oče ga zasači pri branju pisem in spozna tragičnost situacije. Oče je namreč Christopherju lagal, Christopher pa je vedno verjel, da oče govori resnico (mimogrede glavni junak vedno govori resnico, saj se ob laži zmede). Kot da to ne bi bilo dovolj, oče pove Christopherju, da je on ubil sosedinega psa.
Vmes moram razložiti, da je mama odšla od doma zaradi nje same - kot zapiše v enem izmed pisem, je preveč vzkipljiva in nepotrpežljiva, da bi lahko shajala z otrokom, kakršen je Christopher, poleg tega sta imela z njegovim očetom nenehne prepire. Preden se je odselila, je imela že dalj časa odnos s sosedinim možem, gospodom Shearsem. Zato se je nenapovedano odselila z njim v London.
Nazaj h glavni zgodbi. Mladi avtist je jezen na očeta in mu nikakor ne more več zaupati. Živeti z njim v isti hiši se mu zdi nesprejemljivo in nevarno. Takrat se odloči za povsem noro idejo (noro zanj, saj je avtist) - iti v London k njegovi mami. Začne se drug del knjige, v katerem smo priča 70 milj dolgi odisejadi. Christopher se glede na svoje telesno zdravje spremeni v neustrašnega junaka. Seveda prispe v London k mami, vendar se kaj kmalu skupaj z njo vrne v Swindon, kjer reši matematični test. Opravi ga z odliko in to daje delu pozitiven konec. Christopher je mnogo bolj samozavesten in zase pravi, da bo lahko pometel s še težjimi testi iz matematike ter fizike, nato se bo lahko vpisal na fakulteto in morda bo lahko postal znanstvenik.
Mislim, da je navsezadnje opis dela kar precej izčrpen, čeprav podrobnosti še zdaleč nisem razlagal. Morda še link do Centra za avtizem, kjer lahko mnogo več preberete o sami bolezni.
Moje mnenje: kriminalka, drama, humoreska in še več v enem. Preberite v angleščini, nikar se ne bojte prevelike zahtevnosti, saj boste nazadnje govorili, da je prelahka.
Moja ocena: 9/10.
V redu. Ali vredu? Hm?
Mark Haddon je napisal zanimiv "murder mystery" roman, katerega naslov preberite v naslovu te objave in je kar malce težko izgovorljiv. Celoten roman je napisan skozi oči petnajstletnega avtista Cristopher-ja Boone-a. Torej imamo še enkrat več primer subjektivnega pripovedovalca. O sami knjigi sicer več na wikipedii.
Osnovni pregled vsebine (ustvarite sliko po želji, skušajte uporabljati logiko):
Christopher Boone, 15 let, avtist, rad ima matematiko, fiziko, zaporedja, logične igre, miselne računalniške igre, pse, rdečo barvo, urejenost, natančnost, različne časovne sezname, praštevila itd., ne mara rumene in rjave barve, različne hrane, ki se dotikajo druga druge, tujcev, prostorov, kjer je gneča, dotikanja, metafor, šal, nepoznanih prostorov, ...
Živi v Swindonu z očetom, saj je mama mrtva, in ima podgano Toby kot hišnega ljubljenčka. Obiskuje šolo za otroke s posebnimi potrebami in se že veseli izpita na najvišji ravni. Začetek romana zaznamuje že v naslovu omenjeni umor, umor sosedinega psa Wellingtone-a. Ker ima Christopher rad pse, se odloči, da bo raziskal, kdo je umoril psa. Seveda to ni lahko, saj sam le redkokdaj hodi naokoli zaradi bolezni, hkrati ima strah pred nepoznanimi ljudmi. Že sama odločitev za detektivsko delovanje je pogumna.
Po spletu naključij v očetovi sobi odkrije neodprta pisma, ki so vsa naslovljena nanj. Sprva vzame eno ter ga prebere, nato isto stori z drugimi in presenečeno ugotovi, da je njegova še živa in da mu že dve leti (odkar naj bi bila mrtva) vsak teden piše pisma. Oče ga zasači pri branju pisem in spozna tragičnost situacije. Oče je namreč Christopherju lagal, Christopher pa je vedno verjel, da oče govori resnico (mimogrede glavni junak vedno govori resnico, saj se ob laži zmede). Kot da to ne bi bilo dovolj, oče pove Christopherju, da je on ubil sosedinega psa.
Vmes moram razložiti, da je mama odšla od doma zaradi nje same - kot zapiše v enem izmed pisem, je preveč vzkipljiva in nepotrpežljiva, da bi lahko shajala z otrokom, kakršen je Christopher, poleg tega sta imela z njegovim očetom nenehne prepire. Preden se je odselila, je imela že dalj časa odnos s sosedinim možem, gospodom Shearsem. Zato se je nenapovedano odselila z njim v London.
Nazaj h glavni zgodbi. Mladi avtist je jezen na očeta in mu nikakor ne more več zaupati. Živeti z njim v isti hiši se mu zdi nesprejemljivo in nevarno. Takrat se odloči za povsem noro idejo (noro zanj, saj je avtist) - iti v London k njegovi mami. Začne se drug del knjige, v katerem smo priča 70 milj dolgi odisejadi. Christopher se glede na svoje telesno zdravje spremeni v neustrašnega junaka. Seveda prispe v London k mami, vendar se kaj kmalu skupaj z njo vrne v Swindon, kjer reši matematični test. Opravi ga z odliko in to daje delu pozitiven konec. Christopher je mnogo bolj samozavesten in zase pravi, da bo lahko pometel s še težjimi testi iz matematike ter fizike, nato se bo lahko vpisal na fakulteto in morda bo lahko postal znanstvenik.
Mislim, da je navsezadnje opis dela kar precej izčrpen, čeprav podrobnosti še zdaleč nisem razlagal. Morda še link do Centra za avtizem, kjer lahko mnogo več preberete o sami bolezni.
Moje mnenje: kriminalka, drama, humoreska in še več v enem. Preberite v angleščini, nikar se ne bojte prevelike zahtevnosti, saj boste nazadnje govorili, da je prelahka.
Moja ocena: 9/10.
7 komentarjev:
Še dobro, da so vsaj knjige za slovenščino nekoliko bolj normalne, ker drugače bi bila res katastrofa...
Bral. Odlična knjiga! Nisem si pa mislil, da dajejo take knjige za maturo...
nisem še brala, me čaka v prihajajočih dneh... baje, da dobra knjiga, z otročje lahkim besediščem.
Turi tnx za obnovo :P mi bo prav pršla hehe
knjiga ni zabavna! napisana je za 5 letnike in ne vem zakaj je na maturi.
hvala za to obnovo. Kar se pa tiče komentarja, da je napisano za 5 letnike je bedno. Ker nekateri sploh ne znajo razmišljati drugače, kot samo na svoj način. Res žalostno!!!!
mal se mi zdi edin smotano to da skoz govori o nekih matematičnih problemih in vseee kar fantu pade na pamet in ne vem kaj še vse in je zaradi tega roman kar predolg ...
Objavite komentar