sobota, september 29, 2007

Hitre pisarniške asociacije

Pisarna. Pisarna na stropu, v ogledalu, na licih in v mislih. Pisarna uniformiranega človeka. Pisarna uniformira človeka. Direktor, podrejeni; stranka, slon in sadež. Na mizi v pisarni. Pisarna z modrimi stenami in oranžnimi stoli. Z velikimi okni in neonskimi lučmi. Neonskimi? Mislil sem na bele luči. Tipično pisarniške, če vprašate mene. Bela svetloba prodira skozi strašno (strašno?) okno mansardne pisarne. Domače pisarne. Pisarna kot delovno okolje, kjer se moraš počutiti udobno. Ne razmišljam o pisarni. Razmišljam o pisarnah, ki me spodbujajo k delu. Pisarne so zanimive. Še bolj tajnice. Kupi papirja na mizah in telefon. Slušalka v njenih rokah. Direktor s kravato in skozi okno pogled na stolpnice, nebotičnike, smog mesta nekje na zahodu ... Višje kot je soba, višja je cena. Pisarn. Oh. Še moram pisati. O pisarnah. Ki so namenjene pisanju. Pisanje pisarn. Naj bo zelena pisarna. Ekopisarna. Eko-pisarna. Eko. Všeč mi je beseda eko. A zveni kar preveč komercialno in prevečkrat ponavljano. Dandanes je vse eko. Imamo morda ekopisarno? Bržkone. Pisarna z manjšo porabo za ogrevanje, manjšo porabo vode in električne energije. Luči, računalniki, tiskalniki, fotokopirni stroji. Vsega je preveč. V tehnologiji se človek izgubi. Pisarna. Kaj naj povem o njej? Ima jo vsak. Lepa, čista, svetla in z veliko praznega prostora, ki izpolnjuje prostor. Minimalistično. Minimalistično skandinavsko? Super. In stranke prihajajo ter odhajajo. Kot dežne kaplje, ki padajo in nato zaokrožijo. Idilično. Imel bi lepo pisarno z majhnim vhodom in veliko dušo. Imel bi biro, v katerem bi z veseljem delal. In imel bi francoski lestenec. Kje pa. Tega že ne. Sodobno, moderno, čisto, urejeno. Tako bi imel. In pisarna bi bila moja. Niti ne bi bila v sklopu katerekoli druge firme. Bil bi samostojni podjetnik. In pisarna bi bila moja. Moja moja moja moja moja moja ... Z lahkoto napišem besedo moja. Poskusite. Napisati moja. Le sprehod dveh prstov desne roke in enega prsta leve roke po črni tipkovnici. Čisto črni. Takšna bi lahko bila tudi v moji pisarni. Črna, lična, elegantna. Kot moja obleka. Črna in brezmadežna. Mmm, kako izvrstno, okusno, modno? Modno?! Bljah. To ne gre. Kako naj s tem živim. Bedno. Pisarna bo moja. Pisal sem o pisarni. Pišem o pisarni. Pisal bom o pisarni. Kdaj že?

Ni komentarjev: