nedelja, avgust 19, 2007

Alessandro Baricco: Svila

Najprej iskrena zahvala Teji za priporočilo. Že v drugi povedi sledi moje priporočilo (tokrat najmanj dvakrat podčrtano) - preberite to knjigo!

Alessandro Baricco
se mi je absolutno priljubil. Bratu sem rekel, da je to delo eno najboljših, kar sem jih kdaj prebral. In je res. Baricco je Italijan. Sprašujem se, ali Italijani čutijo. Ali čutijo toliko globlje? Ne vem. Bržkone z zvočnostjo besed naravnost navdušuje, zato je branje (vsaj z moje strani) obvezno glasno!

Svila.

Spremljamo življenje Hervéja Joncourja. Njegovo življenje je brezpogojno povezano s svilo. V Franciji, natančneje v Lavilledieuju, mirno živi z ženo Hélène. Skupaj z Baldabioujem skrbita za proizvodnjo svile. Vendar se časi spreminjajo in jajčeca sviloprejk so okuženo po celi Evropi. Edina rešilna bilka je Japonska, kamor potuje
Hervé. Življenje se mu tu spremeni ...

O vsebini nič več. Zakaj? Ker enostavno morate prebrati. Morate.

Moje mnenje: navdušil me slog pisanja in navdušila me je zgodba. Svila nas spet spomni, da je vredno živeti. Resničen stavek na zadnji platnici. poleg napisanega lahko beremo ter čutimo! med vrsticami. Lahko hrepenimo, lahko jokamo, lahko občudujemo, lahko smo presenečeni, lahko smo srečni, lahko ljubimo in lahko smo osvobojeni. Zgodba me je fascinirala in jo čisto zares, tokrat povsem zanesljivo in že kar malo vsiljivo, priporočam vsem. Ni pomemben spol, niti starost, niti vera ali rasna pripadnost. Le brati morate znati in zagotovljeni sta vam vsaj dve uri užitka.
Moja ocena: tokrat povsem nesporna 10/10.

1 komentar:

Jerneja pravi ...

S tvojim opisom in trditvijo o NUJNOSTI branja te knjige se več kot strinjam. Sama sem jo prebrala pred več kot letom; pravzaprav me je pritegnila njena naslovnica in zanimivo oblikovan tekst, pa sem si jo kar kupila. In jo brala. In brala. In brala. In spet. In spet. In jo priporočim in priporočam vsem.
Fascinantno delo, napisano z brilijantno rahločutnostjo.