Zemlja prelestna

Ta naša prelestna Zemlja.
Skoraj uničena, v dimu in smradu in temi.
Svetloba pronica skozi temne, goste, voščene oblake.
In rastline - kot da jih ni.
Kisika primanjkuje. Bežimo iz smradu v smrad.
Kdo naj nas reši? Je tu propad?

Hrup in beton in narave ni.
Obup in žalost in Človeka ni.
Ni posluha, ušesa prazna, možgani vse manjši.
Racio zaostaja, prihodnost nas dohaja.
Prihodnost?

Električni impulzi vrejo sredi tega kaosa.
Kako brezupna je moč človeška - kakšna inteligenca!
Napetost. Eksplozija.
Tema.
Drobci prahu, ki ga še ni. Me že dražijo.
Počasi, počasi me dušijo.
Ta smrad, ta hrup, napetost.
In človeška inteligenca?