Mojih 16 let v samostojni Sloveniji

Rojen v Sloveniji, v majhni državici na južni strani Alp. Dežela dolin in visokih gora, rek in morja, neskončnih polj in temačnih gozdov. Kako je lepa… Prelepa svobodna Slovenija.

Mnogokrat razmišljam, zakaj sem rojen ravno v Sloveniji. Zakaj živim tukaj in zdaj? Je svet, ki me obdaja, zares tako samoumeven? So današnje razmere že od nekdaj? Je majhnost naroda prednost ali ne? Kakšna je naša bodočnost?

Ni mi treba dosti pomisliti in že ugotovim, da se večji del svojega življenja šolam. Torej šola enostavno mora imeti velik vpliv name, ali ne? Pred šolo bi postavil le še družino in prijatelje glede na vpliv na moj razvoj. Kakorkoli. Če govorim o šolah, potem je pripomb z moje strani le malo. Z učnim uspehom nikoli nisem imel težav in prav tako tudi z ljudmi, ki delajo v šolstvu, ne. Slovensko šolstvo se mi zdi relativno dobro organizirano, napredno in v stiku s časom. Šolarji imamo precejšnjo svobodo pri izbiranju najrazličnejših šolskih programov in ostalih aktivnosti. Zaradi tega lahko dobimo širok pogled na svet, kar pa je – tako menim – zelo pomembno. Poleg tega smo s priključitvijo v Evropsko unijo pridobili dodatne možnosti za študijske izmenjave s šolami v tujini. Po pripovedovanjih starejših ljudi vem, da o tem nekoč ni bilo ne duha ne sluha, zato v študijskih stikih s tujino vidim še večji plus.

Načeloma torej lahko povzamemo, da s šolskim sistemom ni težav, če si jih ne nakoplješ sam. Kako pa je z zaposlitvijo? Imam občutek, da je dandanes težav z zaposlenostjo vse več. Ne glede na stopnjo izobrazbe se moraš krepko potruditi, da dobiš delovno mesti. Nekoč, v nekdanji SFRJ, menda teh problemov ni bilo. Po študiju je vsakega čakalo prosto delovno mesto, brezposelnosti pa tako rekoč niso poznali. V današnji nori kapitalistični družbi opažam vse prej kot blaginjo. Nenehno je govora o racionalni izrabi časa v podjetjih, o prihodkih, izdatkih, dobičku, inflaciji, izkoriščanju, mobingu… Lastniki kažejo svojo moč na eni strani, na drugi nemočni delavci vse težje pridobivajo lastne pravice. Oboji pa so, kakor je vedel že Srečko Kosovel, duhovno revni. Kapitalisti pogosto ne marajo slišati o duhovnem bogastvu in sploh o vsem, kar ne prinaša neposrednega dobička, revni pa niti nimajo možnosti posegati po njem, čeprav bi morda želeli.

»Je v naši družbi problem duhovna izpraznjenost?« se sprašujem. Na vprašanje kaj kmalu odgovorim, če se sprehodim po bližnjem trgovskem centru in spremljam mimoidoče. »Bi kupila rožnato ali temno modro torbico? Pa čevlji? Oh, kako so čudoviti in za samo 95 evrov!« Pravim vam: »Vsi zaslepljeni, zmanipulirani!« Najbrž se morajo vprašati, kaj so sploh prišli kupiti glede na razkošje, ki ga kažejo police. Vpliv globalizacije. Slovenija je žrtev multinacionalk, kakor vsaka država našega planeta. Ponovno se obrnem nekoliko v preteklost, ko trg ni bil toliko odprt in je lahko Slovenec večinoma kupoval le slovenske izdelke. Danes lahko po mili volji izbiramo, ali bomo kupili japonski ali pa morda nemški avtomobil. Je tolikšna svoboda trga zares samo prednost? Z vsem dobrim ponavadi pride tudi slabo.

Na srečo v svojem življenju nisem okusil socialne nevarnosti, zato menim, da je tudi za to v zadostni meri poskrbljeno. Kljub temu je bil ta občutek nekoč še večji. Država je poskrbela za vse ljudi, razlike med njimi pa so bile majhne. Kakor sem že omenil, si bil po študiju nemudoma zaposlen in samostojen.

Na koncu bi rad izrazil svoje zadovoljstvo nad svobodo govora in tiska, ki smo je deležni. Brez tega bi bil nič. Obožujem, ko se lahko, čeprav mlad in neveden, svobodno izražam, komuniciram s komerkoli želim in sem sprejet! To mi je v največje zadovoljstvo in zato lahko čislam našo državico, družbo, politiko… Toda. Ali sem ponovno slep? Se mi samo zdi, da vlada svoboda izražanja? Ne vem. Všeč pa mi je, da lahko iščem resnico in me z mojo vztrajnostjo pri tem nihče ne ovira. No ja… Skoraj nihče. Tu in tam se najde kakšna glava, ampak tudi te morajo biti. Tako vsaj veš, da nismo vsi enaki in to nas dela zanimive, ali ni tako? In sprejeti drugače misleče nas naredi še bogatejše.