RazoČaranje

V pričakovanju sončnega dne mine noč
in v novo jutro zbudim se ves zaspan.
Sonce, kje si? Saj vendar te ni.
Oblaki prikradejo se v glavo,
pogled ne seže visoko v nebo.
Ne slišim petja ptic, le hrup vozil,
kakor da peljejo se v azil.
Misel temačna, črna postaja,
srce, srce me vse večkrat zavaja.