Biotehnologija 3.
Glede na različna področja, s katerimi se ukvarjajo biotehnologi, lahko ločimo več smeri oziroma vej biotehnologije.
Ta veja je predana raziskavam na področju medicine, pri čemer najbolj intenzivno skušajo ustvariti organizme, ki bi proizvajali antibiotike. Sem spada inženiring genskih zdravil s pomočjo genske manipulacije.
Bela oziroma siva biotehnologija
Gre za industrijsko biotehnologijo. V razmahu so raziskave organizmov, ki bi proizvajala koristne in uporabne kemikalije. Hkrati težijo k čim nižji porabi različnih industrijskih virov (npr. nafte, rude…) in jih nadomestiti z novimi industrijsko pridobljenimi.
Znanstveniki tega področja so ustvarili največ koristnega, saj je to smer, ki se posveča agronomiji, torej kmetijstvu. Na tem področju je ogromno možnosti raziskav. Zelo popularne so transgene rastline, ki so ustvarjene za rast pod specifičnimi pogoji (npr. vrem
enskimi) s pomočjo genskega spreminjanja. Ustvarjalci teh rastlin lahko določijo, ali bo rastlina uspevala v prisotnosti ali odsotnosti določene kemikalije. Velik up te smeri je ravno v tem, da bi lahko pomagali k uspešnejši rasti rastlin brez škodljivih »tradicionalnih« dodatkov (npr. pesticidov). Lep in uspešen primer takšne rastline je Bt koruza, o kateri nekoliko pozneje. Na splošno lahko rečemo, da ta smer biotehnologije proizvaja okolju prijaznejše rastline, a se ob tem seveda pojavljajo nova vprašanja o užitnosti takšne hrane ali o etiki takšnega početja.
To je izrazito interdisciplinarno področje, saj se ukvarja z računanjem različnih bioloških procesov in uvajanjem novih tehnologij za raziskave vseh vrst. Pogosto predstavlja ključ do uspeha na različnih področjih, kot so funkcionalna genetika, strukturna genetika, proteonika… Izredno pomembna je tudi v farmaciji.
Izraz se uporablja za morske in vodne raziskave biotehnologije, a so še vedno relativno redke.
Ni komentarjev:
Objavite komentar