Brez krepkega ali zamaknjenega tiska

Ne morem si kaj, da ne bi bil razočaran nad poudarjanjem individualizma v naši družbi.
Tisti "normalni" ali pa morda "prijazni" medčloveški odnosi so pozabljeni. Vsek izmed nas ustvarja lastno pot in se pri tem ne ozira na druge.

"Pa kaj, če bo drugemu hudo, samo da jaz dosežem tisto, kar sem si zastavil!"
"Ni mi mar za druge."
"Samo da mi uspe..."
"Saj bi mu pomagal, ampak ne morem, ker imam itak polno skrbi sam s sabo."

Hej! Ljudje... Se vam res zdi, da boste lahko uspeli kot posamezniki? Ali ni lažje s pomočjo drugih? Ali ni bolje, da včasih pomagaš drugemu in ti bo drugič on vrnil uslugo? Ali je lepo besedo res tako težko izustiti? Se vam ne zdi, da je lepše v družbi z drugimi?

Saj vem, saj vem... Nismo sami krivi... Ja kdo pa je?

Vem, da je tok časa takšen, da nam dopušča le malo svobode oziroma svobodnega razmišjanja, presojanja, svobodne izbire, ampak vendar poskusite vzeti kakšen trenutek zase in poskusite kakšen trenutek nameniti sočloveku.

Še vedno pa ne moremo mimo družbe oziroma družbenih načel, moralnih norm, vrednot, ki vladajo... Vladajo? Tega ne morem zanikati, pa vendar... družbena načela vladajo! Ali ni to malo "čudno"? Ne bi morali MI vladati nad njimi? Ah, saj res... Saj jih vendar mi določamo! hmm... Ampak vendar... Meni se ne zdijo posebej dobre.

Uspešnost je na primer naši družbi zelo poudarjena vrednota in je visoko na lestvici, ampak ali je dejansko tako zelo pomembna?

Iznajdljivost, kreativnost, prijaznost, prijateljstvo, bistrost, ljubezen... Ali jih bomo kar nekako pozabili? Zdi se mi, da so vedno bolj - pozabljene.

Prijaznosti - tiste splošne, ko na primer sošolcu, znancu ipd. podaš dober nasvet, spodbudno besedo ali pa morda le nasmeh, je vedno redkejša.
Kreativnosti, iznajdljivosti - v smislu lastnega razuma, razmišljanja, ustvarjanja je malo... Upam, da se ne prepoznate kot oseba, ki ne ve, zakaj se uči v šoli, ki nima vsaj deloma zastavljenih ciljev... Upam, da skušate biti drugačni oziroma, da vsaj niste med privrženci najbolj absurdnih produktov naše družbe in se na primer zgledujete po nevemkateri znani osebi... I hate that!
Prijateljstvo - upam, da ga radi sklepate... Ampak! S tem ne mislim bežnih poznanstev, ko kar naenkrat postaneš prijatelj z drugo osebo, temveč iskreno prijateljstvo, ki sicer res ne nastane iz dneva v dan, ampak se postopoma "gradi".

Uh... Še ena stvar je... Ogromno ljudi, predvsem mladih, meni, da je branje "out-of-date", da to ni za njih, da je to čisto mimo, da ni koristno in je sploh popolnoma zanič!
Branje, branje pravih knjig (bolje rečno del) znanih in manj znanih avtorjev, znanstvenih ali leposlovnih, ljubezenskih ali kriminalk, tujejeztičnih ali slovenskih, karkoli vam je všeč... Vse je izjemno koristno. Morda nekomu bolj zabavno početje, drugemu manj, vsekakor pa si z njim bogatiš duha, širiš obzorja, nadgrajuješ besedni zaklad, predvsem pa se lahko tudi sprostiš in umiriš, kar čisto pozitivno deluje na tvoje telo, na tvojo "dušo".
Skratka... Vzemite v roko kakšno knjigo in jo vsaj prezračite! Vsekakor vas bom tudi sam opomnil na kakšno zanimivo delo.

Lepo se smejte!