torek, februar 27, 2007

Cvetovi brez konca

Vetrovi potujejo nad dolinami in gorami v svet nam neznani.
Potujejo tja daleč, kjer nas ni, a še živi
spomin prelepih dni.

Neslišno vzklijejo nove ideje v svetu nam neznanem,
srečno prispejo na cilj. Med njihovimi cvetovi,
kjer gozdovi, tisti strašni gozdovi, ne rastejo več,
tam srečo vzameš in njo vnameš.
Njo, ki tvoja sreča je...

Ni komentarjev: