sreda, februar 07, 2007

2 do 3, se mi zdi

So mi rekli, naj ima domišljija prosto pot.
Naj odidem stran od vsakdanjih zablod.
Naj branim se vsakršnih zmot.

Obudim naj domišljijo v sebi?
Komu naj pišem? Morda tebi?
Sploh vredno truda kakršnega?
Ne najdeš koga lepšega in boljšega?

Saj sploh ne vem, kaj v resnici zmorem.
Saj sploh ne vem, če domišljijo še premorem.
Naj govorim o pravljicah?
Naj govorim o zalih deklicah?

Lahko vedela bi, da to zame ni.

Ah, saj res... Zate mene ni, vsaj tako se mi zdi.
A morda se motim, znova v mislih se zalotim.

In domišljije več ne bo,
saj zakrito je nebo.

4 komentarji:

Anonimni pravi ...

. . . . . . nakaj mi je prišlo na misel, ko sem prebrala to pesem. nekaj bi vprašala, pa si ne upam. mi znaš odgovoriti na nenapisano vprašanje?

Anonimni pravi ...

hmm.....me ignoriraš? OK. . . že vidim da bom morala biti neposredna. upam da ne bom izpadla zagladana vase ali kaj podobnega. pa vseeno: a ima ta pesem kej z mano zveze? kaj pa ta zadnja?

veš kaj si želel sporočiti, ne? o kom si razmišljal ko si pisal zadnji dve pesmi? čigavo sliko si imel pred očmi? ali pa jih je bilo več?
(ni treba napisati odgovora na zadnje vprašanje, dovolj bo da se zamisliš in odgovoriš sam pri sebi. ali pa odgovor morda že veš?!) :) :)

mej se!

Gregs pravi ...

=)

Poznam odgovor.

Anonimni pravi ...

kratko in jedrnato

tudi prav