ponedeljek, oktober 08, 2007

Odrezana

Sredi Dubrovnika
vzletijo
beli galebi.
Snežni, brezmadežni
poletijo
v sinje nebo.
In meni je lepo.

Morje šumi
v odmevu
školjke.
Borovci oznanjajo
pot, ki vije se
vrh iglic.
In poljub nežnih lic.

Sonce zahaja
v oljnatih
barvah valov.
Ogenj prinaša
iskre, ki zanetijo
požar.
In komu je za vse to mar?

1 komentar:

Pucca pravi ...

nostalgija po poletju...