Nejc Zaplotnik: POT
Namenoma sem v naslovu zapisal pot z velikimi črkami, saj je bila Zaplotnikova pot zares velika. Ne široka, tudi ne dolga, ni bila niti lahka niti mehka, a je bila velika (kakor je bila Karel Veliki in vsi ostali Veliki - a o tem kdaj drugič, če sploh).
Knjiga s trdimi platnicami in okoli 180 stranmi se je kar sama ponujala že dalj časa na naši domači polici. Pravzaprav je bila (knjiga - fizično gledano) ponatisnjena leta 2000, ko je bila zares široko brana.
Več o Nejcu lahko preberete na slovenski wikipedii, prav tako pa je na seznamu umrlih alpinistov na osemtisočakih. Alpinizem - njegovo življenje je postalo njegova smrt. Žal.
V delu, pravzaprav pripovedi svoje življenjske zgodbe, govori o poteh, ki jih je prehodil, doživel, čutil in ki so ga zaznamovale.
Začenja s svojo mladostjo in že precej zgodnjo ljubeznijo do gora, nato pa nadaljuje z opisi vseh svojih najodličnejših vzponov (Mount Everest, Makalu, Gašerbrum 1). Seveda ne gre pozabiti El Capitana. Neizogibno je bralec "navdušen" nad napori, ki jih člani takšnih odprav zdržijo, vendar je v celotnem delu prisotna edinstvena osebna nota, ki daje besedam posebno globino. Čisto zares. Iskrenost pisanja je čutiti v vsaki črki.
Moje mnenje: čustven naboj avtorja je popoln, kakor so popolni vsi njegovi vzponi.
Moja ocena: najraje bi dal desetko (Zakaj pa ne?). 10/10 (Ker ob takem delu ne moreš ostati ravnodušen.)
Knjiga s trdimi platnicami in okoli 180 stranmi se je kar sama ponujala že dalj časa na naši domači polici. Pravzaprav je bila (knjiga - fizično gledano) ponatisnjena leta 2000, ko je bila zares široko brana.
Več o Nejcu lahko preberete na slovenski wikipedii, prav tako pa je na seznamu umrlih alpinistov na osemtisočakih. Alpinizem - njegovo življenje je postalo njegova smrt. Žal.
V delu, pravzaprav pripovedi svoje življenjske zgodbe, govori o poteh, ki jih je prehodil, doživel, čutil in ki so ga zaznamovale.
Začenja s svojo mladostjo in že precej zgodnjo ljubeznijo do gora, nato pa nadaljuje z opisi vseh svojih najodličnejših vzponov (Mount Everest, Makalu, Gašerbrum 1). Seveda ne gre pozabiti El Capitana. Neizogibno je bralec "navdušen" nad napori, ki jih člani takšnih odprav zdržijo, vendar je v celotnem delu prisotna edinstvena osebna nota, ki daje besedam posebno globino. Čisto zares. Iskrenost pisanja je čutiti v vsaki črki.
Moje mnenje: čustven naboj avtorja je popoln, kakor so popolni vsi njegovi vzponi.
Moja ocena: najraje bi dal desetko (Zakaj pa ne?). 10/10 (Ker ob takem delu ne moreš ostati ravnodušen.)
2 komentarja:
Odlična knjiga! Mene je najbolj nagovorilo tole:
Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo našel.
Kdor najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.
Ravnokar sem prebral knjigo in lahko rečem samo ODLIČNA...redki so slovenski avtorji, ki jim uspe tako lepo zapisati besedo, kot je to znal Nejc...o doživetem v gorah piše tako doživeto, romantično, da se ti zazdi, da bereš pravljico...res izjemna knjiga.
Objavite komentar