Bernhard Schlink: BRALEC
Nemčija po drugi svetovni vojni. Med 15-letnim Michaelom in 36-letno Hanno se splete ljubezensko razmerje, polno skrivnosti. Ljubimca sta namreč skrivnost svetu in drug drugemu. Potem Hanna nenadoma izgine. Leta pozneje pa se spet srečata - Hanni sodijo, ker je delala nacističnem taborišču, Michael pa je študent prava, ki opazuje njen primer.
Toliko o sami vsebini tega dela piše na njeni zadnji strani, kjer je moč prebrati še nekaj osnovnega o avtorju. Bralec je bil preveden v več kot 20 jezikov in je prav zanimivo delo. Subjektiven pripovedovalec seveda ni vseveden in kakor v mnogih drugih delih daje posebno zanimivost samemu branju.
Če ocenjujem na lestvici od 1 do 10, potem dam 6. Morda bi bilo bolje, ko bi še nekoliko počakal s to knjigo in jo prebral nekoliko kasneje. Vsakdo namreč pravi, da moraš biti dovolj zrel za določeno literarno delo. Ali pa bi morda sama knjiga padla v trenutke mojega življenja, ko bi se lahko bolj "poistovetil" z vsebino. Ne morem vedeti. Vsekakor še ena izmed knjig, ki jih z veseljem priporočim.
Toliko o sami vsebini tega dela piše na njeni zadnji strani, kjer je moč prebrati še nekaj osnovnega o avtorju. Bralec je bil preveden v več kot 20 jezikov in je prav zanimivo delo. Subjektiven pripovedovalec seveda ni vseveden in kakor v mnogih drugih delih daje posebno zanimivost samemu branju.
Če ocenjujem na lestvici od 1 do 10, potem dam 6. Morda bi bilo bolje, ko bi še nekoliko počakal s to knjigo in jo prebral nekoliko kasneje. Vsakdo namreč pravi, da moraš biti dovolj zrel za določeno literarno delo. Ali pa bi morda sama knjiga padla v trenutke mojega življenja, ko bi se lahko bolj "poistovetil" z vsebino. Ne morem vedeti. Vsekakor še ena izmed knjig, ki jih z veseljem priporočim.
1 komentar:
Nekoliko me je presenetila tvoja slaba ocena. Kaj natanko ti ni bilo všeč?
Sama sem jo prebrala že večkrat in se mi je zdela zelo učinkovita; izčiščen, preprost, enostaven slog s podtonom ravnodušja ali neke globlje življenjske razočaranosti, bistri in tehtni premisleki o življenju, ki jih avtor niza spontano in smiselno umesti k besedilu tako ne izzvenijo kot kaki newagevski samostoječi citati o življenju (go with the flow).
Zgodba je zelo domišljena in zelo spretno prepleta intimno skrivnost z občo zgodovino ubijanja. Osebno me je najbolj pretreslo spoznanje, da je Hanna nepismena - ta ugotovitev razkrije vse prejšnje male nesporazume (denimo, ko ji Michael pusti listek s sporočilom, ona pa ga seveda ni mogla razumeti ...). Prizadel me je odnos, s katerim je pristopal k ženskam, ki so sledile Hanni.
Si v kinu že gledal istoimenski film?
Objavite komentar