Omejenost

Ljudje smo omejeni. Izjemno omejeni. Naš um je omejen na besede, na vse tisto za kar nimamo besed pa pozabimo in zanemarjamo. Ravno zaradi tega je tako težko razumeti bit našega življenja, bistvo vesolja, vzrok našega nastanka. Omejenost naših misli nas vedno znova prisili v eno in isto razmišljanje, napredek je vsekakor počasnejši kot bi bil sicer. Kako bi namreč bil pametni, če ne bi bili vezani na besede. A vendar si brez njih svojega življenja pravzaprav ne znamo predstaljati. Na žalost (ali pa morda na srečo?).

Kakorkoli.

Na nekem predavanju, kjer je beseda sicer tekla o varstvu narave podobnih rečeh, sem zasledil zelo zanimivo razmišljanje. Kako je namreč mogoče, da je kozmološka konstanta, konstanta vsega stvarstva pravzaprav, določena na "sto na minus štiristo" mest natančno. Če bi se torej ta konstanta spremenila le za pičlo milijardinko milijardinko itd. odstotka bi življenje kot ga poznamo ne obstajalo! Mimogrede, tega podatka nisem preverjal, se mi je pa zdel vreden objave. Na istem predavanju je bilo omenjenih več izjav znanih (pokojnih) znanstvenikov in sploh znanih ljudi z antropocentristično vsebino. To pomeni, da so človeka postavljali na prvo mesto (pred naravo), sicer pa gre za nazor, katerega ideja je človekova nadrejenost naravi. Tipična izjava je npr. "Homo mensura" oziroma "Človek je merilo vseh stvari"
Pogovor je tekel še o eni zanimivi temi. Vprašanje je bilo: "Ali bi človek vedno "zasral" planet Zemljo, če bi bilo vzporedno 100 Zemelj naenkrat v vesolju?" Večinsko smo morali pritrditi, kajti na žalost smo ugotovili, da se je v zgodovini človeštva vedno pokazalo, da človek nima meja pri izrabi narave in nikakor ne zna ustaviti uničenja. Ob vsakem izumu, do katerega je prišel, je bil tako rekoč preveč "navdušen" in je preveč izkoristil njegove prednosti. Nikoli v zgodovini se na žalost človek ni pokazal kot 100% razumski, še manj naravi prijazen. Samo poglejmo si današnji svet... Človek zares lahko postane fatalist, torej vdan v usodo. Kljub temu pa menim, da lahko puško še vedno vržemo v koruzo, nikar pa ne storimo tega že zdaj!