Nočni azil: Shajališče sanj

Slovenščina. Nemščina. In poljščina.
14 različnih zgodb.
1 gledališka predstava.

Včeraj smo si z družino ogledali predstavo Nočni azil v Prešernovem gledališču Kranj.

Kraj dogajanja je prenočišče, kjer "stanujejo" različni ljudje s socialnega dna. Vsak ima svojo življenjsko zgodbo. Tako smo v predstavi lahko zasledili prostitutko, drogeraša, propadlega poslovneža, umirajočo (in na koncu tudi pokojno) Anno (njena zgodba mi je padla iz glave), borznega špekulatorja, ki je imel vse in je vse tudi izgubil... Vsekakor gre za "resno prestavo", ki prebudi različna čustva in opozori na dogodke ter življenjske situacije, ki so vsakdanje tudi v resničnem življenju.

Sicer je v predstavi igral tudi moj stric, Janko Petrovec, ki je imel (in ima) vlogo drogeraša. Menim, da jo je odigral precej dobro. Sicer je igralec Slovenskega stalnega gledališča Trst.
Nekaj njegovih fotk: prva, druga, tretja.
Sama prestava se mi je zdela še posebej zanimiva zaradi "spoja" različnih jezikov (dveh slovanskih in enega germanskega), kar jo naredi bolj dinamično in zanimivo. Tako sem v dveh urah in pol zadovoljivo ponovil nekaj nemščine, se morda naučil nekaj poljščine in se povrhu tega lahko sarkastično smejal nekaterim vložkom v slovenščini. Še najbolj sem se moral truditi pri razumevanju poljščine.