Modrost 45.

Laudat venales, qui vult extrudere merces. HORACIJ

Kdor hoče prodati, hvali svoje blago.

Drago Jančar: Veliki briljantni valček

Ko se sprašujemo o današnjem svetu, pogosto v mislih srečamo nezaželene posledice, ki nam jih prinaša napredek. Moderna družba skupaj z vsemi dobrimi stvarmi prinaša mnogo slabega, sploh pa je vprašljiv njej vpliv na posameznika. Imam občutek, da je zares vse večja verjetnost za razvoj izprijenih osebkov. Za primer naj navedem dejstvo, da v Nemčiji (in mnogih drugih državah) smatrajo za vstop v posameznikovo svobodo že pogovor kot tak (torej starši vstopajo v svobodo lastnega otroka že s pogovorom z njim?!); posledično je komunikacija (v sodobni komunikacijski družbi!) slaba, vprašljiva in zaskrbljujoča - verjetnost za razvoj "motenih", "vprašljivih", "neuravnovešenih" osebkov pa vse večja.

V Velikem briljantnem valčku smo priča zanimivemu dogajanju v zavodu Svoboda osvobaja. Zgodovinar Simon Veber je sprejet kot "pacient", zaposleni na zavodu so na podlagi banalnih dokazov (Vebrovega dnevnika in razglednice) prepričani, da je Simon Veber v resnici poljski vstajnik Drohojowski. Sprva se Veber upira, sčasoma vse manj, dokler mu nazadnje ne odrežejo zdrave noge in čez noč se prelevi v Drohojowskega. Politična drama, ki prehaja v skrajno grotesko, se zaključi z norim valčkom v glavni dvorani zavoda Svoboda osvobaja.

"Freiheit macht frei!"

Kaj zanima Jančarja v njegovih dramskih besedilih?
Gre za usodo posameznikov in njihov večni boj z oblastjo, socialnimi in družbenimi strukturami ter vsemi drugimi uteleševalci oblasti. V Jančarjevem svetu so protagonisti dram obsojeni na neuspeh. Žalostno je spoznanje, da je posameznikova akcija v imenu katere koli že ideje vedno stvar boja z mlini na veter.

Moje mnenje: kljub absurdu, groteski, norosti in gnusu je v tem delu ogromno humorja. Čisto zares. In če pomislimo z druge strani je vsak izmed nas malo nor ... Sploh pa - kaj opredeljuje norost? Meja, kakor pravijo, med genijem in norcem je zelo tanka ... Dialog je tekoč, dogajanje jasno, usode skrajno zaskrbljujoče, branje primerno za vse starosti.
Moja ocena: tokrat malo strožja 7/10.

Bananin šmorn (praženec?!)

Pred kakšnim tednom je brat prišel domov iz Ljubljane in še isti dan (torej v petek) je navdušeno pripovedoval o receptu, ki mu ga je posredoval prijatelj iz Begunj. Že po receptu se vidi, da sta oba študenta (ženske pa bi dodale "in moškega spola"), saj je povsem preprost.

Gre za expert verzijo palačink. Torej pripravimo povsem navadno maso za palačinke (z več ali manj mleka - po želji), v njo pa dodamo pest rozin in koščke banan. Sam predlagam, da pustite malo večje koščke banan, sicer pa je to odvisno od okusa oziroma ni bistveno. Važno je, da dodate rozine in banane, količino določite po lastni želji oziroma improvizirajte. Nato v ponev vlijemo malo debelejšo plast mase, da dejansko dobimo "šmorn" (oziroma praženec, kakršen je menda uraden naziv). Ko se masa na obeh straneh rahlo zapeče, predlagam, da že med peko poskušate razrezati celotno "palačinko" na manjše kose, saj se bodo le-ti lepše zapekli (vsekakor bodite med rezanjem pazljivi na teflon!). Še topel "šmorn" po želji posujte s sladkorjem, nato pa se bliskovito ter predvsem z užitkom spravite nanj!

Dober tek!

Manifest svinjini

Svinjina je zelo okusna,
kadar je stoodstotno človeška,
saj kljub izgubi svojega bistva
pridobi na humanosti.
Humanost je še posebej na udaru,
kadar je omenjana v živalskih okoljih,
na primer na nogometnem igrišču,
v mesarjevi klavnici ali pri konjedercu.
Konjederstvo je čislano
v najvišjih družbenih krogih,
saj ohranja ravnotežje
med volkovi in številnimi ovcami.
Ovce zelo glasno meketajo,
zlasti kadar jim volkovi trgajo vratove,
na njihovo žalost so še glasnejše,
kadar se borijo za hrano.
Hrana namreč pridobiva na vrednosti
iz dneva v dan,
sploh človeška svinjina,
ki je humana.

Modrost 44.

Timeo hominem unius libri.

Bojim se človeka, ki je prebral samo eno knjigo.

Modrost 43.

Non scholae, sed vitae discimus. SENEKA

Ne učimo se za šolo, ampak za življenje.

Kdo bo nasledil Janeza Drnovška?

Lojze Peterle ... 16 ... 48%
Mitja Gaspari ... 8 ... 24%
Danilo Türk ... 7 ... 21%
Zmago Jelinčič ... 2 ... 7%

Skupaj ... 33 ... 100%

Očitno ste mnenja, da bo Peterle nasledil Janeza Drnovška. Prva odločitev (morda zadnja, o čemer močno dvomim) bo znana že danes.

Naslednje vprašanje: Koliko knjig preberete?

Liz Jensen: Deveto življenje Louisa Draxa

Deveto življenje Luisa Draxa je zares nenavadno. Louis je namreč v komi.

Dr. Pascal Dannachet in njegov komatozni pacient Louis Drax sta subjektivna pripovedovalca osupljive življenjske zgodbe. Pravzaprav dveh zgodb. Zgodb, ki se vedno bolj prepletata.

Louis je zgrmel v prepad in čudežno preživel, a je nezmožen govoriti o poteku usodnega piknika, na katerem se je nesreča zgodila, zaradi že omenjenega stanja njegovega telesa - kome. Ali res ne more komunicirati? Ali res ne more razkriti ključa do skrivnosti?
Dr. Dannachet vsekakor lahko pomaga dečku, vendar se mora soočiti z množico motečih dejavnikov, izmed katerih je najbrž najmočnejši vpliv Louisove maman Nathalie Drax. Pascal se vanjo zaljubi, kar logično ni všeč njegovi ženi Sophie ... Tu so še Louisov papa Piere, prvi osumljenec poskusa umora lastnega sina, medicinska sestra Jacquline, Guy Vaudin, direktor bolnišnice, Marcel Perez, detektivka Charvillefortova, Louisova babica Lucille Drax ... Skratka kar precej oseb, ki zanimivo vplivajo na potek dečkovega zdravljenja.

Moje mnenje: začenjam z mnenjem režiserja Anthonyja Minghella, da gre za "izjemno srhljiv in vznemirljiv roman, ki je poln presenetljivih obratov in črnega humorja". Hkrati poudarjam, da je delo izjemno berljivo; lahko tudi rečem tipa "za pohrustat v enem kosu". Čustva imajo precejšnjo vlogo za potek dogajanja, kar mi je všeč. Izvrstnost romana dokazuje tudi priznanje BBC-ja, ki ga je uvrstil med najbolj vroča branja leta 2004. Ne morem mimo presunljive podobnosti po tipu dela z "The curious incidentom", hkrati ugotavljam, da so mi všeč dela, kjer je pripovedovalec povsem subjektiven (npr. Zaplotnikova Pot, Nabokova Lolita, Baricceva Devetsto in Svila, Schlinkov Bralec, Arsanova Emmanuelle itd.).
Moja ocena: 10/10 (Sem morda premalo kritičen?)

Vlakec

Potujoči vlak
se
i
z
g
u
b
l
j
a
na dolgi poti
v nočni meglici.

Ustavlja na
neobstoječih postajah.
Vstopajo
in
izstopajo
nemogoči ljudje različnih oblik.

Luči usmerja vzvratno,
okna so zatemnjena,
potniki povsem mirni.
Situacija, sila vsakdanja,
vznemirja nepopotnike.
Strojevodja v mikrofon
sporoči, da končne postaje
še ne vidi na obzorju.
Ob večerji bodo stranke
zadovoljno preživele tudi to.
Okusnost obroka
ni odvisna od okušalnih celic
na jeziku vsakega posameznika,
saj so različnih narodnosti.

Vlak Tlači tire k tlom.

Osvetljenost vagonov je borna,
kar spravlja v dobro voljo
sicer edino še živečo miš
celotnega konvoja.
Ob pogledu na zajetno denarnico
ruskega predsednika
se ji zasvetijo oči.
Čeprav miži.

Vlak ustavi,
izstop, ki ga ni,
vstop, ki ga ni,
vlak odpelje
in potuje.

Modrost 42.

Dive sest, cui tanta possessio est, ut nihil optet amplius. CICERO

Bogat je tisti, ki ima toliko, da ne potrebuje ničesar več.