Modrost 45.

Laudat venales, qui vult extrudere merces. HORACIJ

Kdor hoče prodati, hvali svoje blago.

Drago Jančar: Veliki briljantni valček

Ko se sprašujemo o današnjem svetu, pogosto v mislih srečamo nezaželene posledice, ki nam jih prinaša napredek. Moderna družba skupaj z vsemi dobrimi stvarmi prinaša mnogo slabega, sploh pa je vprašljiv njej vpliv na posameznika. Imam občutek, da je zares vse večja verjetnost za razvoj izprijenih osebkov. Za primer naj navedem dejstvo, da v Nemčiji (in mnogih drugih državah) smatrajo za vstop v posameznikovo svobodo že pogovor kot tak (torej starši vstopajo v svobodo lastnega otroka že s pogovorom z njim?!); posledično je komunikacija (v sodobni komunikacijski družbi!) slaba, vprašljiva in zaskrbljujoča - verjetnost za razvoj "motenih", "vprašljivih", "neuravnovešenih" osebkov pa vse večja.

V Velikem briljantnem valčku smo priča zanimivemu dogajanju v zavodu Svoboda osvobaja. Zgodovinar Simon Veber je sprejet kot "pacient", zaposleni na zavodu so na podlagi banalnih dokazov (Vebrovega dnevnika in razglednice) prepričani, da je Simon Veber v resnici poljski vstajnik Drohojowski. Sprva se Veber upira, sčasoma vse manj, dokler mu nazadnje ne odrežejo zdrave noge in čez noč se prelevi v Drohojowskega. Politična drama, ki prehaja v skrajno grotesko, se zaključi z norim valčkom v glavni dvorani zavoda Svoboda osvobaja.

"Freiheit macht frei!"

Kaj zanima Jančarja v njegovih dramskih besedilih?
Gre za usodo posameznikov in njihov večni boj z oblastjo, socialnimi in družbenimi strukturami ter vsemi drugimi uteleševalci oblasti. V Jančarjevem svetu so protagonisti dram obsojeni na neuspeh. Žalostno je spoznanje, da je posameznikova akcija v imenu katere koli že ideje vedno stvar boja z mlini na veter.

Moje mnenje: kljub absurdu, groteski, norosti in gnusu je v tem delu ogromno humorja. Čisto zares. In če pomislimo z druge strani je vsak izmed nas malo nor ... Sploh pa - kaj opredeljuje norost? Meja, kakor pravijo, med genijem in norcem je zelo tanka ... Dialog je tekoč, dogajanje jasno, usode skrajno zaskrbljujoče, branje primerno za vse starosti.
Moja ocena: tokrat malo strožja 7/10.

Bananin šmorn (praženec?!)

Pred kakšnim tednom je brat prišel domov iz Ljubljane in še isti dan (torej v petek) je navdušeno pripovedoval o receptu, ki mu ga je posredoval prijatelj iz Begunj. Že po receptu se vidi, da sta oba študenta (ženske pa bi dodale "in moškega spola"), saj je povsem preprost.

Gre za expert verzijo palačink. Torej pripravimo povsem navadno maso za palačinke (z več ali manj mleka - po želji), v njo pa dodamo pest rozin in koščke banan. Sam predlagam, da pustite malo večje koščke banan, sicer pa je to odvisno od okusa oziroma ni bistveno. Važno je, da dodate rozine in banane, količino določite po lastni želji oziroma improvizirajte. Nato v ponev vlijemo malo debelejšo plast mase, da dejansko dobimo "šmorn" (oziroma praženec, kakršen je menda uraden naziv). Ko se masa na obeh straneh rahlo zapeče, predlagam, da že med peko poskušate razrezati celotno "palačinko" na manjše kose, saj se bodo le-ti lepše zapekli (vsekakor bodite med rezanjem pazljivi na teflon!). Še topel "šmorn" po želji posujte s sladkorjem, nato pa se bliskovito ter predvsem z užitkom spravite nanj!

Dober tek!

Manifest svinjini

Svinjina je zelo okusna,
kadar je stoodstotno človeška,
saj kljub izgubi svojega bistva
pridobi na humanosti.
Humanost je še posebej na udaru,
kadar je omenjana v živalskih okoljih,
na primer na nogometnem igrišču,
v mesarjevi klavnici ali pri konjedercu.
Konjederstvo je čislano
v najvišjih družbenih krogih,
saj ohranja ravnotežje
med volkovi in številnimi ovcami.
Ovce zelo glasno meketajo,
zlasti kadar jim volkovi trgajo vratove,
na njihovo žalost so še glasnejše,
kadar se borijo za hrano.
Hrana namreč pridobiva na vrednosti
iz dneva v dan,
sploh človeška svinjina,
ki je humana.

Modrost 44.

Timeo hominem unius libri.

Bojim se človeka, ki je prebral samo eno knjigo.

Modrost 43.

Non scholae, sed vitae discimus. SENEKA

Ne učimo se za šolo, ampak za življenje.

Kdo bo nasledil Janeza Drnovška?

Lojze Peterle ... 16 ... 48%
Mitja Gaspari ... 8 ... 24%
Danilo Türk ... 7 ... 21%
Zmago Jelinčič ... 2 ... 7%

Skupaj ... 33 ... 100%

Očitno ste mnenja, da bo Peterle nasledil Janeza Drnovška. Prva odločitev (morda zadnja, o čemer močno dvomim) bo znana že danes.

Naslednje vprašanje: Koliko knjig preberete?

Liz Jensen: Deveto življenje Louisa Draxa

Deveto življenje Luisa Draxa je zares nenavadno. Louis je namreč v komi.

Dr. Pascal Dannachet in njegov komatozni pacient Louis Drax sta subjektivna pripovedovalca osupljive življenjske zgodbe. Pravzaprav dveh zgodb. Zgodb, ki se vedno bolj prepletata.

Louis je zgrmel v prepad in čudežno preživel, a je nezmožen govoriti o poteku usodnega piknika, na katerem se je nesreča zgodila, zaradi že omenjenega stanja njegovega telesa - kome. Ali res ne more komunicirati? Ali res ne more razkriti ključa do skrivnosti?
Dr. Dannachet vsekakor lahko pomaga dečku, vendar se mora soočiti z množico motečih dejavnikov, izmed katerih je najbrž najmočnejši vpliv Louisove maman Nathalie Drax. Pascal se vanjo zaljubi, kar logično ni všeč njegovi ženi Sophie ... Tu so še Louisov papa Piere, prvi osumljenec poskusa umora lastnega sina, medicinska sestra Jacquline, Guy Vaudin, direktor bolnišnice, Marcel Perez, detektivka Charvillefortova, Louisova babica Lucille Drax ... Skratka kar precej oseb, ki zanimivo vplivajo na potek dečkovega zdravljenja.

Moje mnenje: začenjam z mnenjem režiserja Anthonyja Minghella, da gre za "izjemno srhljiv in vznemirljiv roman, ki je poln presenetljivih obratov in črnega humorja". Hkrati poudarjam, da je delo izjemno berljivo; lahko tudi rečem tipa "za pohrustat v enem kosu". Čustva imajo precejšnjo vlogo za potek dogajanja, kar mi je všeč. Izvrstnost romana dokazuje tudi priznanje BBC-ja, ki ga je uvrstil med najbolj vroča branja leta 2004. Ne morem mimo presunljive podobnosti po tipu dela z "The curious incidentom", hkrati ugotavljam, da so mi všeč dela, kjer je pripovedovalec povsem subjektiven (npr. Zaplotnikova Pot, Nabokova Lolita, Baricceva Devetsto in Svila, Schlinkov Bralec, Arsanova Emmanuelle itd.).
Moja ocena: 10/10 (Sem morda premalo kritičen?)

Vlakec

Potujoči vlak
se
i
z
g
u
b
l
j
a
na dolgi poti
v nočni meglici.

Ustavlja na
neobstoječih postajah.
Vstopajo
in
izstopajo
nemogoči ljudje različnih oblik.

Luči usmerja vzvratno,
okna so zatemnjena,
potniki povsem mirni.
Situacija, sila vsakdanja,
vznemirja nepopotnike.
Strojevodja v mikrofon
sporoči, da končne postaje
še ne vidi na obzorju.
Ob večerji bodo stranke
zadovoljno preživele tudi to.
Okusnost obroka
ni odvisna od okušalnih celic
na jeziku vsakega posameznika,
saj so različnih narodnosti.

Vlak Tlači tire k tlom.

Osvetljenost vagonov je borna,
kar spravlja v dobro voljo
sicer edino še živečo miš
celotnega konvoja.
Ob pogledu na zajetno denarnico
ruskega predsednika
se ji zasvetijo oči.
Čeprav miži.

Vlak ustavi,
izstop, ki ga ni,
vstop, ki ga ni,
vlak odpelje
in potuje.

Modrost 42.

Dive sest, cui tanta possessio est, ut nihil optet amplius. CICERO

Bogat je tisti, ki ima toliko, da ne potrebuje ničesar več.

Modrost 41.

Si fore vis sanus, ablue saepe manus.

Če želiš biti zdrav, si pogosto umivaj roke.

Rezultati ankete

Kar pridno ste odgovarjali in obkljukali, kje ste bili na "maturan'cu".

Grčija ... 12 ... 27%
Španija ... 18 ... 41%
Sicilija ... 5 ... 11%
Italija ... 2 ... 4%
Črna gora ... 4 ... 9%
Drugje ... 2 ... 4%

Skupaj ... 43 ... 100%

Moj komentar: Španija - logična zmaga, Grčija - odlično drugo mesto, Sicilija - daljna in sama.

Ne pozabite, da je tu že naslednje vprašanje - kdo bo postal novi predsednik Republike Slovenije?

Edvard Kocbek: Črna orhideja

Edvard Kocbek, slovenski pisatelj, pesnik in politik je napisal Črno orhidejo in z njo dodobra razburkal slovensko povojno javnost. Zakaj? Po vojni so bili na oblasti absolutno prepričani, da partizani niso postavljali na tehtnico klica domovine in osebnega življenja oziroma lastnih nagibov. Torej so bili za povojno oblast partizani stoodstotni junaki. lahko si mislite, da Kocbek v Črni orhideji piše ravno o tem - o izbiri med domovino in osebnimi težnjami.

Gregor, komandant in mlad partizan, ubije gestapovca, kateremu naj bi slovensko dekle kazalo položaje njegovih soborcev. Po napornem lovljenju vendarle ujame živo dekle - Katarino in takoj ugotovi, da je presunljivo lepa. Odvede jo v tabor, kjer so nad njeno lepoto očarani vsi, od "navadnih" borcev do politkomisarja Janeza. Vsak izmed njih dvomi o njeni krivdi ravno zaradi njene lepote in notranje moči. V nobenem trenutku Katarina ne pokaže obžalovanja, strahu, niti ne prizna krivde. Da bi skupina partizanov zadostila pravici in rešila samo sebe zle usode, jo nazadnje ubijejo. V poročni obleki. In ubiti jo mora Gregor.

Osnovna zgodba je resda precej preprosta, vendar so v delu prisotna močna čustva, kar mu daje posebno globino. Vesel sem, ker sem se čisto mimogrede naučil, kaj v grščini pomeni "Gregor". V delu navajajo sinonim "čuječi", po nadaljnji raziskavi po Wikipedii, pa sem spoznal, da pomeni "watchful, alert" oziroma "pazljiv, oprezen, buden, živahen".

Postavlja se mi vprašanje, ali jo je Gregor zares moral ubiti. Sklepam, da ne. Edini nad njim (po vojaškem činu) je bil namreč Janez, ki ob zadnjim, usodnim strelom fizično ni bil prisoten. Torej bi lahko skupaj pobegnila, saj je bil Gregor tako in tako v veliki nevarnosti (Nemi so se hitro približevali). Kakorkoli, preberite in odgovorite sami.

Moje mnenje: berljivo, čustveno, a ne "za dol pad't".
Moja ocena: 6/10

Modrost 40.

Sermo datur cunctis, animi sapientia paucis. KATO

Govor je dan vsem, modrost pa le redkim.

Nejc Zaplotnik: POT

Namenoma sem v naslovu zapisal pot z velikimi črkami, saj je bila Zaplotnikova pot zares velika. Ne široka, tudi ne dolga, ni bila niti lahka niti mehka, a je bila velika (kakor je bila Karel Veliki in vsi ostali Veliki - a o tem kdaj drugič, če sploh).

Knjiga s trdimi platnicami in okoli 180 stranmi se je kar sama ponujala že dalj časa na naši domači polici. Pravzaprav je bila (knjiga - fizično gledano) ponatisnjena leta 2000, ko je bila zares široko brana.

Več o Nejcu lahko preberete na slovenski wikipedii, prav tako pa je na seznamu umrlih alpinistov na osemtisočakih. Alpinizem - njegovo življenje je postalo njegova smrt. Žal.

V delu, pravzaprav pripovedi svoje življenjske zgodbe, govori o poteh, ki jih je prehodil, doživel, čutil in ki so ga zaznamovale.
Začenja s svojo mladostjo in že precej zgodnjo ljubeznijo do gora, nato pa nadaljuje z opisi vseh svojih najodličnejših vzponov (Mount Everest, Makalu, Gašerbrum 1). Seveda ne gre pozabiti El Capitana. Neizogibno je bralec "navdušen" nad napori, ki jih člani takšnih odprav zdržijo, vendar je v celotnem delu prisotna edinstvena osebna nota, ki daje besedam posebno globino. Čisto zares. Iskrenost pisanja je čutiti v vsaki črki.

Moje mnenje: čustven naboj avtorja je popoln, kakor so popolni vsi njegovi vzponi.
Moja ocena: najraje bi dal desetko (Zakaj pa ne?). 10/10 (Ker ob takem delu ne moreš ostati ravnodušen.)

Modrost 39.

Se ipsum superavisse pulcherrima victoria est.

Najlepša zmaga je premagati samega sebe.

Modrost 38.

Inter arma silent musae.

Med vojno muze molčijo.

Odrezana

Sredi Dubrovnika
vzletijo
beli galebi.
Snežni, brezmadežni
poletijo
v sinje nebo.
In meni je lepo.

Morje šumi
v odmevu
školjke.
Borovci oznanjajo
pot, ki vije se
vrh iglic.
In poljub nežnih lic.

Sonce zahaja
v oljnatih
barvah valov.
Ogenj prinaša
iskre, ki zanetijo
požar.
In komu je za vse to mar?

Modrost 37.

Quot homines, tot sententiae. TERENCIJ

Kolikor ljudi, toliko mnenj.

Pojoča sekira

Pojoče kokoške
oznanjajo petelinu,
naj vendar najde pravo,
naj vendar objame eno in edino.

Petelin obrača
z glavo naokrog,
a pesem odzvanja v majhni betici,
kakor odmeva mukanje v hlevu.

Kokoške pojejo,
petelin obrača,
kokoške pojejo,
petelin obrača,
kokoške pojejo,
petelin obrača,
kokoške pojejo,
petelin obrača ...

Bleščeča mesarska sekira
jim odločno odseka glave.

Pokošena trava

pokošena
trava
bilke kaosa
zrna razmetana

poskuša
se vstati
trava
iz talnega nereda

pokošena
trava
bilke kaosa
zrna razmetana

napenja
sile
trava
v vsakem trenutku

pokošena
trava
bilke kaosa
zrna razmetana

vstati
vstati
trava
misli trava

pokošena
trava
bilke kaosa
zrna razmetana

živeti
se vzpeti
trava
misli trava

Modrost 36.

Maiora non adsequitur, qui minora nedlegit.

Kdor zanemarja majhno, ne bo dosegel velikega.

Danes ne

Danes ne priganjam možganov k iskanju resnic,
ker nimam razlogov,
da bi priganjal možgane k iskanju resnic.

Danes ne poslujem s podjetji o poslu in denarju,
ker nimam razlogov,
da bi posloval s podjetji o poslu in denarju.

Danes ne tečem maratona in ne hodim v hrib,
ker nimam razlogov,
da bi tekel maraton in hodil v hrib.

Danes ne okupiram Evrope s slovenskimi idejami,
ker nimam razlogov,
da bi okupiral Evropo s slovenskimi idejami.

Danes ne iščem rim, zlogov, verzov in kitic,
ker nimam razlogov,
da bi iskal rime, zloge, verze in kitice.

Danes ne zadržujem besed,
ker nimam razlogov,
da bi zadrževal besede.

Danes ne pišem pesmi,
ker nimam razlogov,
da bi pisal pesem.

Danes ne,
ker nimam razlogov,
da bi.

Nestor

Lepi kraji so zapirali misli da niso ušle
iz vajeti
bili so gozdovi in bile so reke
bilo je morje in bil je sneg
v tišini v miru
so našle se misli
in iskale resnice v pokoju noči

bile so lepe tiste misli
nespametne a lepe
bile so slepe
a so toliko videle
bile so kakor nič
a bile so vse
radost je vela iz njih
bile so edinstvene
prav zares

tistih misli ni bilo malo
in kvaliteta ni trpela
bilo jih je preveč
zame
zate
za svet
slišati jih ni bilo
žal ne
a bile so
v meni
v tebi
v družbi
ne da bi bili vedeli zanje

bile so misli
ki so razgrajale spoštovale se klanjale in nazadovale
ki so sikale vriskale šepetale in tudi zapele
ki so razbijale mit razbijale dejstva razbijale utvare.

Modrost 35.

Cum ames, non sapias, aut cum sapias, non ames.

Ko si zaljubljen, nisi pameten, če si pameten, se ne zaljubiš.

{K tej misli osebno prilagam pripombo, da je resnično resnična ... Se strinjate?}

Besedomanija: prvi rojstni dan!

Danes praznujem skupaj z Besedomanijo 1. obletnico obstanka.

Hvala za pozornost vsem obiskovalcem - muham enodnevnicam in zvestim bralcem. Slednjim še najbolj.

Upam, da pripomorem k pestrosti blogosfere, hkrati se držim osrednjim tem bloga. Pesmi, literatura, misli, filozofiranje; skratka - BESEDE! Ugotavljam, da je branost kar dobra (okoli 40 obiskov dnevno) glede na to da ne gre za vsakdanji blog (torej se ne sklicuje na sex, modo, nadvse aktualne dogodke, nenehno kritiko sveta, računalništvo ali pa na izključno osebni dnevnik).

Odslej je tu tudi rubrika anketa - v zgornjem desnem kotičku, kjer vas bom spraševal o vsem mogočem (kar mi bo padlo v glavo).

Google analytics podatki bodo objavljeni ob priliki ...

Poleg tega naj za konec poudarim, da je bil ravnokar zaključeni maturantski izlet povsem unikaten, kakor je unikatno še nekaj drugega, a to ni za javnost. Espania je uspela totalno - fotke in več utrinkov sledi kasneje (ko prejmem fotke in ko temeljito zberem misli).

Lepo se imejte!