Vorančevi Samorastniki
Ravnokar sem prebral novelo Prežihovega Voranca - Samorastniki.
Kakor morda veste, je v tem delu avtor opisal življenje Hudabivškove Mete, ki je kot dekla delala na Karnicah. Že pri sedemnajstih letih je z gospodarjevim sinom Ožbejem zanosila in bila močno obsojena tega dejanja. Kljub krutemu kaznovanju in nasprotovanju Karniškega očeta je ljubezen med njima še vedno ostala močna, kar v nadaljevanju nenazadnje dokazujejo otroci, ki sta jih imela. Mimogrede jih je bilo kar 9.
Kakorkoli. Če sem dojel bistvo zgodbe, potem bi rekel, da je Prežihov Voranc precej dobro prikazal trpljenje malega človeka na Koroškem. Vendar je v Meti upodobil trmoglavost, vztrajanje, ljubezen, voljo do življenja in ponos. Tako te prebiranje opogumi, saj spoznaš, da z voljo dejansko lahko ogromno dosežeš. Čeprav je delo postavljeno v povsem drug čas, kot ga živimo danes, najbrž lahko najdemo številne vzporednice ali pa vsaj spoznamo nekaj o zgodovini. Tako čisto posredno, brez kakršnihkoli podrobnosti, saj nenazadnje gre za literarno delo in ne zgodovinski učbenik (kje pa!).
Skratka. Tudi kakšno takšno delo vam priporočam. Bolj realistično (spada v socialni realizem) in zelo razumljivo. Če ste bolj "nežna dušica" in radi potočite kakšno solzico ali pa ste zelo sočutni, potem preberite kaj Vorančevega.
Glavno sporočilo objav pod "Kaj berem?" je: "Berite, berite in še enkrat berite!"
(Argumentov imam ogromno.)
Kakor morda veste, je v tem delu avtor opisal življenje Hudabivškove Mete, ki je kot dekla delala na Karnicah. Že pri sedemnajstih letih je z gospodarjevim sinom Ožbejem zanosila in bila močno obsojena tega dejanja. Kljub krutemu kaznovanju in nasprotovanju Karniškega očeta je ljubezen med njima še vedno ostala močna, kar v nadaljevanju nenazadnje dokazujejo otroci, ki sta jih imela. Mimogrede jih je bilo kar 9.
Kakorkoli. Če sem dojel bistvo zgodbe, potem bi rekel, da je Prežihov Voranc precej dobro prikazal trpljenje malega človeka na Koroškem. Vendar je v Meti upodobil trmoglavost, vztrajanje, ljubezen, voljo do življenja in ponos. Tako te prebiranje opogumi, saj spoznaš, da z voljo dejansko lahko ogromno dosežeš. Čeprav je delo postavljeno v povsem drug čas, kot ga živimo danes, najbrž lahko najdemo številne vzporednice ali pa vsaj spoznamo nekaj o zgodovini. Tako čisto posredno, brez kakršnihkoli podrobnosti, saj nenazadnje gre za literarno delo in ne zgodovinski učbenik (kje pa!).
Skratka. Tudi kakšno takšno delo vam priporočam. Bolj realistično (spada v socialni realizem) in zelo razumljivo. Če ste bolj "nežna dušica" in radi potočite kakšno solzico ali pa ste zelo sočutni, potem preberite kaj Vorančevega.
Glavno sporočilo objav pod "Kaj berem?" je: "Berite, berite in še enkrat berite!"
(Argumentov imam ogromno.)
Ni komentarjev:
Objavite komentar