ponedeljek, avgust 13, 2007

Jean-Baptiste Poquelin Moliere: Tartuffe

Domače branje francoskega dramatika in igralca. T.i. klasika.

Tokrat za maturo. Vnovično branje je bilo zanimivo, morda sem bil bolj pozoren na verze (vsi dialogi so v verzih). Rekel bi, da je delo učinkovito kljub svoji "starosti".

O vsebini le na kratko: Tartuffe, svetohlinec, se pretvarja za pobožno dušo. Orgona, precej premožnega človeka, vleče za nos s svojo "trdno" vero. V resnici želi njegovo ženo in predvsem premoženje. Orgonovo družino predstavljajo njegova žena Elmira, sin Damis, hči Marijana in Kleant, Orgonov svak. Poleg vseh naštetih je tu tipična spletična Dorina, ki je zaslužna za številne komične zaplete. Razen Orgona in gospe Pernelle, njegove mame, prav vsi sumijo Tartuffea zlih namenov ter poskušajo odpreti oči Orgonu. Prevarani gospodar se hudo opeče, na njegovo srečo pa tudi uradnik in sam kralj premoreta "zdravo kmečko pamet". Zato se ne pustita prevarati Tartuffeu.

Moje mnenje: pretiranega navdušenja vendarle ne morem deliti z vami, dragi bralci bloga. Ja, komične izjave, zapleti, zgodba, celo verzi! A kaj, ko je podobnih komedij vse več in več in prave pristnosti ne najdem več. Je pa res, da je ta komedija ena prvih in zato toliko bolj znana. Hmmm ... Izmed vlog mi je najljubša Dorina (prava spletična, ki skrbi za zanimivo dogajanje, pa še simpatična bi lahko bila).
Moja ocena: 5/10 (kaj morem - morda v kakšnem drugem trenutku boljša ocena - to bi me sicer presenetilo).

Ni komentarjev: