Koncert za flavto in orkester v S-duru
Pred očmi se mi megli,
ko pomislim, da je ni.
Pred in za menoj, na levi in desni
nikjer je ne vidim.
Ne slišim, ne tipam,
ne čutim.
Prazna praznina kot milni mehurček
obdaja me, prežema me
in me žalosti.
Mar ne vidiš, da izgubljam se?
Zakaj ne spoznaš, da težko mi je?
V brezno padam.
Ti. Ti. Ti. Ki zame veš.
In jaz dobro te poznam.
Ti. Ti. Ti ... Še zame veš?
Dobro vem, da ne znam.
Vem, da sam sebe včasih ne spoznam.
Vem, da vidim te, ko sanjam.
Naj utihnem. Naj molčim.
Želiš, da za vedno te pustim?
To nisi ti.
Se mi zdi.
Smehljaj na ustnicah zbledi.
Smehljaj na ustnicah, umri!
1 komentar:
Hvala za obisk, ki sem ga bila zeeeeeelloooooooo vvvveeeeeeseeeeeellllaaaaa :) in se veselim tudi v prihodnje branja in komentiranja.
Čudovita pesem, a le smehljaj na ustnicah ne sme nikoli umret vse do konca naših dni :) Do takrat pa naj nasmeh srca sije in greje ljudi okoli nas. In nam in njim, daje darilo, ki nič ne stane ima pa neizmerno veliko moč pri tistemu, ki smo mu ga podarili.
Naj vikend prinese v tvoje dlani najlepši nasmeh sonca, vvooodnarka
Objavite komentar