Sled noči
Zaslepljen
v senci luči,
ki neizbežno
bledi.
Ugaša luč,
ugaša hrepenenje,
a pojavlja se
življenje.
Vsakič znova,
vsakič močneje
vre v meni
moč.
Ob vrnitvi noči
srečava se
iz oči
v oči.
torek, avgust 21, 2007
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
1 komentar:
Lepo si ujel ritem in v njej osrednjo misel življenja:)))
Brez luči in brez hrepenenja, nenavadno!
A to je res najvčekrat prava realnost.
Se vidi, da dozorevaš.
Lp, neikka.
Objavite komentar