In objave ni

V udobnem naslanjaču sem preveč kritičen za objavo,
v glavi že skrivnostno kujem jutrišnji pobeg v naravo.
Najmanjša spodbuda bi me opogumila, da takoj odhitim,
najmanjša sapa bi me vzpodbudila, da v višave odletim.

A meni se zdi, da ničesar resničnega več ni
in sploh ne vem, kje lahko začnem.
A vendar se zdi, da večnega resnično ni
in tako že vem, kaj lahko povem.

Povem vam lahko, da resnično bo le to,
v kar verjeli boste vse te dni, kar jih srce živi.

Preveč kritičen za objavo hitim v naravo,
oddahnem si, ko ugotovim, da objave ni.
A ti pred njo v udobnem naslanjaču sediš,
pridno bereš, pridno se učiš in nezavedno se rediš.