Vam je ljubša matematika ali slovenščina?

Matematika	23 (48%)
Slovenščina	24 (51%)

Demokratična razdelitev na matematike in slaviste se mi zdi povsem logična. Vseeno matematiki zmagamo!

Naslednje vprašanje: "Modrost je domena modrih. Da ali ne?"

kS 27

Priznanje osvobaja.

Modrost 49.

Libenter homines id, quod volunt, credunt. CEZAR

Ljudje radi verjamejo, kar hočejo verjeti.

kS 26

Vstani zgodaj, uresničuj sanje.

kS 25

Polžja hitrost je še vedno hitrost.

Senca preteklosti

Srce lista po knjigi dejanj,
upira se misel nesrečna.
V dejanjih prekličem srce,
listi žgoči v ognju bolesti.

Duša sklada melodijo,
note ugašajo z bolečino.
Krivo črtovje teže not,
ključa ne vidi nihče.

Pomniš srečne trenutke?
Lahen piš vetra v laseh?
Pomniš melodijo mladosti?
Rešitev v šolskih klopeh?

Rože zlate

Bile so naslikane v svoji lepoti,
rože zlate v temi kovane.
Čudoviti listi ozirali so se naokrog,
hrepeneli po svobodi so večni
in neskončen njihov je krog.

Bile so na steni za mano,
sijale daleč v stihe brezumne.
V smislu nesmisla iskale,
v odmevih srca ohranile,
kar povedati nisem znal.

Bile so naslikane v svoji lepoti,
rože zlate v temi kovane.
Kako naj uzrem jih še enkrat,
ko vidim čisto nič več
in um meglijo mi dvomi?

Koliko knjig preberete?

Ne berem.	3 (7%)
Toliko, kolikor jih moram za šolo.	15 (35%)
Vsaj 1 na mesec.	9 (21%)
Vsaj 3 na mesec.	5 (11%)
Vsaj 5 na mesec.	8 (19%)
Vsaj 3 na teden.	1 (2%)
Vsak dan eno.	1 (2%)

Skupaj ... 42 (100%)

Preveč ljudi očitno bere, ker to mora (zaradi šole). Moteč element se mi zdijo tudi tisti, ki čisto nič ne berejo (v sodobnem svetu se mi to zdi nemogoče, a vseeno). Všeč mi je, da je vendarle dobrih 50% anketiranih, ki kar pridno berete.
Sam sem v skupini okoli 3 na mesec, če ne štejem obvezno obvezne literature.

Naslednje vprašanje: "Matematika ali slovenščina - katera ti je ljubša?"

Modrost 48.

Beatus no nest, qui habet, quae cupit, sed qui non cupit, quae non habet.

Srečen ni tisti, ki ima, kar želi, temveč oni, ki si ne želi tistega, česar nima.

(Anti)propaganda

Napisal sem že dve kitici in obe sta bili napisani pred to, ki jo berete. Prva je govorila o skrhanih vezeh, druga o bolečini in slani tekočini. Ne prva, ne druga mi nista ustrezali, zato sem se odločil, da napišem komentar. Saj je vendar logično, da se želim očitnega neuspeha znebiti ... Zakaj torej ne bi neuspeha prevalil na moje drage bralce, za katere sem prepričan, da ne bodo ničesar zamerili? Res jih imam rad. Te banalne, nezmožne in pametne, morda celo bistre (modre?!) glave, ko se napajajo ob vrelcih svežih, novih, že tolikokrat videnih, slišanih in čutenih idej. Nato slednjih začne primanjkovati in besede izgubljajo pomen. Sledi logičen zaključek.