(Anti)propaganda

Napisal sem že dve kitici in obe sta bili napisani pred to, ki jo berete. Prva je govorila o skrhanih vezeh, druga o bolečini in slani tekočini. Ne prva, ne druga mi nista ustrezali, zato sem se odločil, da napišem komentar. Saj je vendar logično, da se želim očitnega neuspeha znebiti ... Zakaj torej ne bi neuspeha prevalil na moje drage bralce, za katere sem prepričan, da ne bodo ničesar zamerili? Res jih imam rad. Te banalne, nezmožne in pametne, morda celo bistre (modre?!) glave, ko se napajajo ob vrelcih svežih, novih, že tolikokrat videnih, slišanih in čutenih idej. Nato slednjih začne primanjkovati in besede izgubljajo pomen. Sledi logičen zaključek.

3000

Danes sem jih naredil 3000. Skokov s kolebnico. Bilo je osvobajajoče.

Krvavim

Drama,
stihi,
sveže
meso.
Kri,
sunki,
tekočina,
bolečina.
Utrip
zamira,
oči
prezira.
Stik
in umik,
solze slane
pečejo.
Blisk
obraza,
občutek
mraza.

Modrost 47.

Pulchra res est homo, si homo est. SENEKA

Človek je nekaj lepega, če je človek.

Prvi let

Priklenjene
ptice
čakajo
na njihov
prvi
let.

Sekunde
so minute,
minute
so ure,
ure
so dnevi.

Dnevi tedni,
tedni meseci,
meseci leta,
leta desetletja,
desetletja stoletja,
večnost.

Večnost
prekinjena,
verige
premagane,
okovi
zdrobljeni.

Z vso močjo
poženejo
se v nebo,
energično
plešejo
med oblaki.

Radostno
prhutajo
s krili,
jadrajo
valove
zraka.

Slikajo
podobe
Zemlje,
prvič
jo uzrejo
v veličini.

Mir,
svoboda,
ljubezen
se rodijo
v srcih
jim.

Pijane
od emocij
so,
saj njihov
prvi let
uživajo.

Modrost 47.

Sani divitibus ditiores.

Zdravi so bogatejši od bogatih.

Sofokles: Antigona

Pred Smoletovo Antigono sem v kakšni uri prebral antično Antigono in užival v jeziku, v besedah, v preprostosti. Dodobra sem se naužil tudi čustev in osvobodil dušo. Razgibal sem obrazne mišice, zlasti tiste, ki skrbijo za premikanje ustnic in tiste, ki pomagajo izražati določena čustva. Imel sem mir in imel sem knjigo. Imel sem čas in imel se pivo. (Se hecam, a se rima.)

Ne glede na vse skupaj, moram priznati, da sem užival ob branju, ponovno me je presenetila kvaliteta besedila.

Antigona, Ismena, Kreon, Hajmon, stražar, Tejrezias, glasnik, Evridika, zbor. Več o vsem skupaj preberite. Ker ne bom pisal o vsebini.

Moje mnenje: Vsekakor pa obvezno dodajam svoje mnenje. Kakor sem že napisal, me je delo ponovno presenetilo, navdušilo me je tekoče branje. Všečna je strnjenost vsebine. Prav zato je tragedija zelo učinkovita ...
Moja ocena: Za tradicionalno dramatiko tradicionalna 10/10.

Koncert za flavto in orkester v S-duru

Pred očmi se mi megli,
ko pomislim, da je ni.
Pred in za menoj, na levi in desni
nikjer je ne vidim.
Ne slišim, ne tipam,
ne čutim.

Prazna praznina kot milni mehurček
obdaja me, prežema me
in me žalosti.
Mar ne vidiš, da izgubljam se?
Zakaj ne spoznaš, da težko mi je?
V brezno padam.

Ti. Ti. Ti. Ki zame veš.
In jaz dobro te poznam.
Ti. Ti. Ti ... Še zame veš?
Dobro vem, da ne znam.
Vem, da sam sebe včasih ne spoznam.
Vem, da vidim te, ko sanjam.

Naj utihnem. Naj molčim.
Želiš, da za vedno te pustim?
To nisi ti.
Se mi zdi.
Smehljaj na ustnicah zbledi.
Smehljaj na ustnicah, umri!

Prekinjeni glasovi

Glasovi se ne strinjajo
o moralnem zakonu,
ki bdi nad množicami.
Kakor vrane kričijo
drug na drugega,
kljujejo oči, kradejo zlato.

Modrost 46.

Tace, si vis vivere in pace.

Molči, če hočeš živeti v miru.