kS 20

Jutri pride včeraj. Včeraj jutri. Danes.

Slap žgoče krvi
polzi v dolino miru,
kljuva temelje.

Modrost 15.

Carpite florem, qui, nisi carptus erit, turpiter ipse cadet. OVIDIJ

Utrgajte cvet, saj če ga ne boste, bo tako ali tako grdo ovenel.

Prežeče oči

Opazujejo me oči
senc
izza zelenih dreves
temnih
gozdov in bučnih
valov.

Oči prežijo
ne pustijo mi dihati
kako naj se jih znebim
se sprašujem
oči
zaprite se.

Pustite me pri miru
kako naj živim
če hrepenite po mesu
po krvi
po čistosti
in odgovorih.

Krč eksistence
ni me več
če me opazujete
nisem svoboden
svobode ni
priklenjen sem.

Pritisnjen ob steno
pogledi me tiščijo
ne prenesem jih
pustite me
opazujte sebe
spreminjajte svoj bit.

Modrost 14.

Naturam frenare potes, sed vincere numquam. PALINGENIUS

Naravo lahko krotiš, premagaš je nikoli.

Razmišljanje na 10. julija leta gospodovega 2007

Pišeš o stvareh, ki zadevajo tvoje življenje. Pišeš o življenju, ki ga doživljaš, ki ga čutiš, ki ga ljubiš. Morda ga na trenutke sovražiš. Škoda. A tako mora biti. V nasprotnem primeru se ne bi zavedal vsega lepega, vseh toplih žarkov, ki posijejo za trenutek in ti osvetlijo dan.
Pravzaprav ni nujno, da pišeš. Ah, kje! Lahko črpaš in piješ te žarke, lahko jih odbijaš in jih deliš z drugimi. Tako si lahko še srečnejši. Lahko pa jih le sprejemaš in srkaš. In tvoriš moč, ki ti pomaga premagovati vsakdanji vsakdanjik. Študij, delo, napore? Stres?! Več žarkov pomeni več toplih trenutkov, več priložnosti, več izzivov, več ciljev. In cilje lahko dosežeš, če imaš moč. Ali pa tudi ne. Pravijo, da velikih del ne opraviš z močjo, temveč z vztrajnostjo. Vztrajnost. Jo dobiš z žarki?
Kaj so žarki? Je to denar? Dekle? Žena? Dobra beseda? Vzpodbuda? Lepo vreme? Nasmeh? Prijateljska gesta? Izpolnjena obljuba? Sprejetost v okolju? Morda nič od tega, morda vse. Kakor za koga. Važno je, da najdeš svoje žarke. Žarke, ki sijejo v tvojem življenju in ti "naredijo" srečne trenutke. Da. Trenutke. To ni cel dan, ni cel teden. Lahko je le trenutek in si že srečen. Ali pa le misliš, da si srečen? Res je, vse je v naših glavah, tudi sreča je. Tudi znanje, smeh, življenje, smrt, beda, žalost, obup, veselje ... So torej žarki v naših glavah? Je res, da žarki sami po sebi niso žarki, ampak kot take interpretiramo v naših glavah? V možganih? Mislim da. Torej je res vse odvisno od nas samih?
Tu se za hip ustavim. Kako naj ti odgovorim? Da in ne hkrati. Nekdo sprejme za dobro, drug za slabo. Nekdo se bo smejal, drug bo jokal. Zaradi iste stvari, istega dogodka, iste osebe, iste misli, iste izjave ... Ta prekleto lepa relativnost! Einstein je imel prav. In zadnjemu stavku se bodo čez tisočletja rogali najimenitnejši znanstveniki. Ne, ne samo znanstveniki, tudi največji laiki se bodo, kajti njim bo jasno, njim bo del vsakdanjega vsakdanjika nekaj, kar je nam danes le znanstvena fantastika. Ali pa še to ne. V naših glavah žarki sežejo daleč, a niti približno ne tako daleč, kot bodo povprečne misli povprečnega človeka leta 6666. Se bodo takrat pekli v peklu na Zemlji? Zemlji? Bo res takšna, kot je danes? Niti približno, če vprašate mene.
Jasno. Vsem je jasno. Nihče pa nič ne naredi. Nam je jasno, da gre za globalno segrevanje. Seveda. Jasno nam je, da je milijone ljudi na svetu lačnih. Jasno nam je, da poplave v Indiji odplaknejo nevemkoliko življenj, na drugi strani v Afriki umirajo zaradi pomanjkanja, kaj pomanjkanja - odsotnosti!, vode. Da, vsem je kristalno jasno, da tako en gre več naprej. Da tretja svetovna vojna tako rekoč že obstaja. Da želijo Američani prevlado nad drugimi narodi (če je že nimajo!). Da tropski gozdovi izginjajo pod orjaškimi napravami sodobnega sveta. Da dnevni kopi v Južni Ameriki izčrpavajo zemljo vsak dan bolj. Da naftni izlivi vsako leto poleg absolutno prevelikega ribolova še dodatno pripomorejo k izumiranju in opustošenju morskega življenja ...
Da, vsem je jasno.

Bernhard Schlink: BRALEC

Nemčija po drugi svetovni vojni. Med 15-letnim Michaelom in 36-letno Hanno se splete ljubezensko razmerje, polno skrivnosti. Ljubimca sta namreč skrivnost svetu in drug drugemu. Potem Hanna nenadoma izgine. Leta pozneje pa se spet srečata - Hanni sodijo, ker je delala nacističnem taborišču, Michael pa je študent prava, ki opazuje njen primer.
Toliko o sami vsebini tega dela piše na njeni zadnji strani, kjer je moč prebrati še nekaj osnovnega o avtorju. Bralec je bil preveden v več kot 20 jezikov in je prav zanimivo delo. Subjektiven pripovedovalec seveda ni vseveden in kakor v mnogih drugih delih daje posebno zanimivost samemu branju.
Če ocenjujem na lestvici od 1 do 10, potem dam 6. Morda bi bilo bolje, ko bi še nekoliko počakal s to knjigo in jo prebral nekoliko kasneje. Vsakdo namreč pravi, da moraš biti dovolj zrel za določeno literarno delo. Ali pa bi morda sama knjiga padla v trenutke mojega življenja, ko bi se lahko bolj "poistovetil" z vsebino. Ne morem vedeti. Vsekakor še ena izmed knjig, ki jih z veseljem priporočim.

Poletni mir

Šumenje trav v julijskem soncu
in metuljev let iz bilke na bilko.
Čebelji spev na travnika koncu,
ob cesti zagledam ptico selivko.

Tihe srne pritečejo mi naproti,
veverica uživa zajtrk svoj.
Svoj mir uživam na tej poti,
ta poletni čas je le moj.

Po hribih s kolesom

Danes dopoldan sem v 2 urah in pol prevozil naslednjo turo: Žalec - Zabukovica - Podmrzlica - Kočetov kostanj - Podmeja - Vrhe - Tabor - Prebold - Šešče - Žalec.
Ponovno je bilo super, kolo se izjemno obnese tudi na strmih klancih kljub slabemu makadamu. Vreme je odlično, počutje tudi. Izvrstno! (Pojdite na kolo za zdravo telo!)

Modrost 13.

Multum loqui et verum dicere, semper difficile est.

Če veliko govoriš, je težko govoriti samo resnico.