kS 14
Ko sonce na okno posveti, je treba začeti.
ponedeljek, junij 04, 2007
Srečko na paši
Resnica je v meni.
Dolgo že tako.
Slutim.
1 2 3
Žival
čuti,
človek
ubija.
Čreda preganja se na travniku,
ko pastir začenja košnjo.
Košnja je pičla,
ko čreda začenja pašo.
Čisti nič esence eksistence
Bo res enkrat vsega konec?
In bo prišel čisti nič?
Zakaj?
Kaj naj naredim? Nočem.
Nočem umreti.
Praznina. Enkrat zagotovo.
Bo prišla?
Zlobna čarovnica.
Naj ne drzne si!
Naj ne izziva!
Moje življenje je močnejše.
Res?
Svetloba.
Bom večno živel?
In našel esenco eksistence.
Sovražni metulj
Zakaj moram biti ravno jaz v nenehnem sporu s sabo?
Zakaj ravno jaz nasprotujem si?
Kako naj obračunam s tem sovražnikom?
Kako naj pogovorim se z njim?
Tako dolgo se borim. Te bitke, te vojne nenehne ni konca.
Kako naj najdem večni mir?
Mir v sebi. Naj neham spraševati?
Kako zatreti tega glasnega metulja?
In ne. Ne sprašujem vas.
Sprašujem sebe. Vaši odgovori mi niso mar.
Vi - neumni. Mar ste res?
Se vam poraja odgovor?
Sisili
Lahen vetrič nekje na Siciliji.
V senci trte in s pogledom na zahajajoče, ognjeno sonce.
Ob kozarcu rdečega. Življenja.
Prijeten klepet s prijateljico, morda.
Morski piš prinaša vonj borovcev.
Opojen in mamljiv vse čute prebudi.
Ko se dan v večer prebuja.
Takrat oživimo vsi na daljni Siciliji.
Verzi, ki jih ljubim?
Oh, kako zelo mi
prija,
ko takole
skačem iz
verza v verz.
Oh, kako lepo
se mi zdi,
ko ponovno
svobodo
začutim.
Prav
zadovoljen sem,
ko vendar že tako
dolgo nisem
poskakoval.
Ti verzi,
kako jih
ljubim,
če so
kratki.
"Skrivenčena"
Steza na slepeče belih strminah.
Sonce pripeka.
Morje hladno buči ob čeri.
Sonce pripeka.
Oblaki mastnih podob in temnih obrob.
Sonce pripeka.
Kako naj se rešim teh žgočih žarkov?
Kako naj uidem destrukciji?
Kje naj najdem senco?
Kje je zatočišče?
Kdaj pobegnem?
Kdaj me bo kdo razumel?
Naročite se na:
Objave (Atom)
