Skoraj le rdeča

Rdeča brez meja odkriva se izza črnih zastorov.
V brezizhodni situaciji tudi črna rdeča postane.
Torej rdeča izza rdeče odkriva nove dimenzije.
Poskuša ujeti se v belino lastnih misli.
Rdeča prežema brezmadežno belo mišljenje.
Znova pojavlja bolečina v neizmerni zelenini.
Navdaja me in opajam se v modrini svobode.
Rdeča prežema brezmadežnost in ni je več.
Le rdeča v mislih in modrina v srcu ostajata še.

Veter in čaj ostala bosta v spominu

Že včeraj sva se z očetom zmenila, da odideva navsezgodaj na Mrzlico, hrib v bližini Žalca. Izkazalo se je, da sem se jaz držal zgodnje ure in se zbudil ob 7.30, oče pa tega ni zmogel. Kakorkoli, na mojo pobudo sva vendarle odšla od doma ob 9.00. Sprva naju je na izhodiščni točki presenetil močan veter, katerega moč, hitrost, nizka temperatura so se na poti proti vrhu le še stopnjevali. Vsekakor je bil izlet v znamenju vetra, saj naju je na trenutke dobesedno ustavil. Uživala pa sva lahko v zvoku ječanja dreves, ki so se strujmno borila za svoj obstanek. Fascinantno.
Na vrhu (nekaj metrov čez 1100m) so naju pričakale skromne krpice snega, na sami poti pa z njim nisva imela opravka. Seveda se je še kako prilegel topel čaj v planinskem domu (1093m). Preoblekla sva se ter hitro odšla navzdol proti avtu, kamor sva prispela okoli 11.40. Za pot navzgor sva porabila 40 minut, navzdol pa "le" 20. Skupaj torej okoli ene ure hoje (in teka navzdol), kar je dosežek, ki se je že kar močno približal najinemu časovnemu rekordu, ki znaša nekaj nad 50 minut, če se ne motim.
Sicer pa minute, ure, dnevi niti niso tako pomembni, važno je, da sva uživala in preživela prijetno dopoldne.

Operacija "tiskalnik"

Včasih si želim, da sploh ne bi bilo sodobne tehnike, torej računalnikov, interneta, mobitelov... Življenje bi marsikdaj potekalo bolj umirjeno, tudi bolj počasi. Prihranjen bi nam bil marsikateri stres, ki ga dandanes doživljamo ravno na račun številnih informacij. Zasluge za hiter prenos le-teh pa seveda grejo visoko razviti tehnologiji.

Povoda za to razmišljanje je bila današnja okvara domačega tiskalnika. Ne vem zakaj, ampak pojavila se je napaka na programski opremi/podpori tiskalnika in zato sem moral najprej celoten software tiskalnika zbrisati in ga nato ponovno naložiti. Sedaj pa ponovno deluje kot nov.
Operacija "tiskalnik" je torej že navsezgodaj (beri 9.45) uspela.

Lep dan!

x = y^2

Ko ustavim se na potoku sanj, kjer nenehno dogaja se, kar srce poželi,
zamižim in zaželim si, da na svetu ne bil bi sam,
ko v vojni tej prebijam se naprej.
Poskušam razumeti,
da rdeča v
belo kaj
lahko
se
spremeni,
a v meni
razumevanja
več ni. V tej bitki življenja
vse zdi se odveč, vse kar zakričim
v bolečini zamolčim in ti meni svetuješ ter nenehno me prebujaš.
Na potoku sanj začnem nov dan, čeprav na svetu dobil sem že veliko ran.

Tebe ni

Se mi zdi, da mene ni?
Ne, ne... Jaz nisem za smeti.

Poberi se! Poberi! Odvrzi vendar proč okove!
Če vprašaš me, poslušaj odgovore!

Nisi ti, da se smejal bi.
Ne, ne... Ti si tisti, ki menda nori.

Vprašaj se, kaj storiti želiš?
Ali sploh cilje sebi prirediš?

Kako brezglavo norenje, nenehno hitenje.
Mi pa želimo, da čutili bi hrepenenje.

Kje skuhal boš svoj obrok?
Kje pripravljal se boš na naslednji skok?

Ti nisi ta, ki sebi se upira,
niti nisi ta, ki sploh kaj velja.

Padel boš, pobral se ne boš.
Tla že poželjivo čakajo na kri svetlečih kož.

Tvoj ponos - ga ni!
Tvoje življenje- pozabljeno in v pogubi.

Globalno segrevanje

Letošnja zima do sedaj ni niti malo pokazala zob, kakršnih smo navajeni. Ni snega, ni nizkih temperatur.

Razlog: globalno segrevanje?!

Bo že držalo. Sploh pa glede na graf, ki sem ga mimogrede našel na wikipedii.

Kdaj bomo šli smučat?
Morda naslednjo zimo.

MSN

Skušnjava, ki se ji bom odrekel za najmanj tri dni (vključno z današnjim). Ne bom več porabljal časa za neprenehno tipkanje in blablanje... Ne, ne...
Raje besedujem tu... Ali pa se preusmerim drugam... Tudi v kakšno knjigo.

Bythemim... Cesar prebran - odlična knjiga!

Na novo sposojeno:
Cankarjeve Črtice + Hlapci
Christopher Merrill: Ostali bodo samo žeblji
Heinrich Boll: Irski dnevnik

Poleg tega me čakajo še učenje... študij... učenje... branje... memoriranje... učenje... amm... učenje... ponavljanje... študij... in učenje. :)

Pa lepo se imejte!

Ponovno bythemim... Počutim se senzacionalno! Upam, da bo takšno celo leto!

Euronija

"Euro..."
"Koliko?"
"En cent!"
"Preveč sem že zapravil!"
"Euro?!"
"Jurja?"
"Ne, dva eura..."
"Joj, euro?!"
"Ne vem, koliko."
"V tolarjih?"
"Koliko eurov?"
"Ne vem več..."
"Preveč!!!!!"
"Eurov?"

Filozofija v enem stavku...

Vivi pravi:
in kaj bo dobrega?
Grega pravi:
kaj bo dobrega??
mmmmmmmm
vse je dobro... nekaj boljše... in nekaj malega je najboljšega v vseh pogledih
Vivi pravi:
joj ti si car...filozofija v enem stavku
Grega pravi:
why?
Vivi pravi:
tak
Grega pravi:
tak tak...
malo filozofije ne škodi an?
Vivi pravi:
itq

Napisano pred petimi minutami na messengerju...

Končno naspan pišem vam...

Ne bi rad pisal o vstopu v novo leto, ker to itak vsi počnejo. Niti ne bi rad pisal o željah, ker to počnejo vsi.
Tistemu, ki zares kaj želim bom oziroma sem že itak voščil OSEBNO, drugim pa menda nima smisla. Prek interneta je namreč voščilo resnično neosebno, neiskreno, pravzaprav kot da ga ne bi bilo.

Moram pa vseeno priznati, da vreme v novem letu deluje depresivno in se moram kar nekako braniti, da se ne bi nalezel takšnega razpoloženja.

Trenutno razpoloženje: cool...