Dogajanje zadnjega časa

Sprejet na arhitekturo v Ljubljani. Zadnje mesece uživam v novem okolju. Študij je izvrsten in imam se super. Upam, da sem s tem dovolj zgovoren.

Septembrska evolucija

Nežno valovanje možganov v glavi.
Nepričakovana invazija v čelnem režnju.
Kamilice, bezeg, meta in materina dušica.
Vse z limono, medom upornikom v poduk.
Kisel okus razjari do sedaj neuporne upornike.
Znova tornado v čelnem predelu.
Najprej na levi sede, nato na desni stoje.
Hud pritisk na nevrončke.
Telo se bori z vročino in mrazom hkrati.
Strela v križnem predelu.
Razelektritev v kolenih.
Vroča sopara ne pojenja.
Seveda zdaj poleg zelišč še prašek.
Prašek v trdni obliki po nekaj miligramov.
Do trikrat na dan.
Sprejemljiva temperatura in olajšanje.
Toda žgečkanje v grlu.
Ki preraste v glasne izbruhe zraka.
Nekoliko več žajblja in mete.
Potem še sirup mešanice zelišč.
Sirup nemudoma zamaši še nos.
Čeprav embalaža zagotavlja nasprotno.

Iglice

Oblaki, mraz, iglic drget.
Zelene, dolge in tanke.
Temne, temne so iglice.
Bodejo v srce.

Krvavim. Sredi noči se zbudim.
Noč pride za vsakim dnem.
Z njo tema in jok.
Iglice so lepljive.

Srce se otresa noči.
Srce išče mir.
Mir, ki ga ni.
Ga ni. Ga ni.