Modrost 10.
Cuendum est, dum ferrum in igne candet.
Kuj železo, dokler je še vroče.
Sprehajam se med besedami. Ustvarjam v mislih. Ljubim življenje.
Cuendum est, dum ferrum in igne candet.
Kuj železo, dokler je še vroče.
Napisal Gregs ob 14:14 4 komentarjev
Kategorija: Latinska modrost
Zadnje čase
vse več
in več časa
preživim
ob uničevanju
sivih celic.
Vse več
in več časa
prebedim.
Je to pametno
ali ne?
Najbrž slednje,
a mi prija.
Napisal Gregs ob 06:20 2 komentarjev
Kategorija: Pesmi
Lakota ne opazi kuharjevih napak. (neznan)
Napisal Gregs ob 10:27 1 komentarjev
Kategorija: Misli
Verba movent, exempla trahunt.
Besede vplivajo, zgledi vlečejo.
Napisal Gregs ob 21:28 1 komentarjev
Kategorija: Latinska modrost
Napisal Gregs ob 07:08 1 komentarjev
Kategorija: Filozofiranje in...
Lucet in tenebris virus.
Vrlina sije v temi.
Napisal Gregs ob 21:20 1 komentarjev
Kategorija: Latinska modrost
Spomin ne obstaja.
Obstajajo asociacije.
Obstajajo drobci.
In obstajajo povezave.
Brez njih ne bi bilo.
Spomina. Spomin
ni živ. Spomin je danes.
Danes v povezavi
z včerajšnjim dnem.
Včerajšnji s prejšnjim
in tako do rojstva.
A kaj je s prvimi leti?
Smo jih živeli?
Menda že. Spomina od nikoder.
Torej ga ni. Ali je?
Napisal Gregs ob 20:09 2 komentarjev
Kategorija: Pesmi
Trije plesi.
Strastni tango.
Energična salsa.
Klasični valček.
Energično strastna klasika.
Napisal Gregs ob 19:49 0 komentarjev
Kategorija: Pesmi
Vsak mesec potrkam na vrata konca sveta,
v morah preganja me hudič duha.
Kaj naj storim, da mu ubežim?
Predam naj se ali naj se borim?
V peklenskem ledu gorim do neba,
kaj kmalu ne čutim več svoj'ga srca.
Se prebudim in se rahlo umirim,
v naročju spalke mirno zaspim.
Napisal Gregs ob 00:14 0 komentarjev
Kategorija: Pesmi
Sol omnibus lucet.
Sonce sije vsem.
Napisal Gregs ob 22:48 0 komentarjev
Kategorija: Latinska modrost
Plešoče vile skrivnostno temnih gozdov
z jasnega neba kraljevskih ptic
prav kakor one zaljubljeno potujejo po Sredozemlju.
V starodavni peklenskih temperatur
pomudijo se v mestu olimpijskih iger,
sprejme jih antična Akropola z varuhinjo Ateno.
Čudovita filozofija grških modrecev
razkrije se pred vilami, zapisi neprecenljivi
se bleščijo v jutranji svetlobi morskega sonca.
Odplujejo na Kreto, kjer so na tlakovanem trgu Knossosa
priča zabavi v čast nesmrtnemu Minosu.
Naj podajo se na Malto ali Sicilijo?
Slednja zdi se prikupnejša in bogatejša.
V senci oljk in med dragocenimi trtami
s kozarcem rubinasto rdeče Marsale ter pogledom
na globoko morje uživajo, kakor da dan bil bi njih poslednji.
Vile lahno poletijo v Lorcovo Španijo,
občudujejo Gaudijevo Sagrado di Familio,
na dvatisočletnem akvaduktu Segovie
se posvetujejo o večernem odojku.
Vtisov polne vile čez morje vračajo se v domače loge
in čarajo sanje radovednim otrokom,
da ponoči ni jim dolgčas.
Napisal Gregs ob 11:45 0 komentarjev
Kategorija: Pesmi
Veni, vidi, vici. CEZAR
Prišel, videl, zmagal.
Napisal Gregs ob 22:59 0 komentarjev
Kategorija: Latinska modrost
Napisal Gregs ob 08:49 0 komentarjev
Kategorija: Filozofiranje in...
Kaotična leta smrtnih nesmrtnikov
se stapljajo v žarečih oblakih greha.
Uničujoča prihodnost nerojenih rodov,
kam vrti se ta svet?
Vzhod in zahod, sever in jug,
vsi preplavljeni z grehi, otožnostjo.
Rešitev - smrt?
Poguma vse manj, ko privrejo na plan
vsa čustva rojenih sinov nesmrtnikov.
Vsi poslušajo, a slišati ne morejo,
jeziki kapitalističnih individualcev so različni.
Nestrinjanje, kriza, padanje. Propad?
Kličem nerojene rodove,
da povedo mi, kam vrti se ta svet.
Napisal Gregs ob 08:10 0 komentarjev
Kategorija: Pesmi
Plemenit značaj je več vreden kot plemeniti predniki.
Napisal Gregs ob 19:20 0 komentarjev
Kategorija: Latinska modrost
Napisal Gregs ob 21:41 0 komentarjev
Kategorija: Filozofiranje in...
Ko čakam na svež zrak Jezerskega
in jasne noči zabeljene s hladno meglico iznad jezera,
sem srečen, saj vem, da prihajajoče je sreča.
Ko se spominjam, da sva uživala na Novi Zelandiji
sredi noči, ne da bi vedela, ali se bova zares srečala,
čakam Jezerska jezera še težje.
Napisal Gregs ob 21:21 0 komentarjev
Kategorija: Pesmi
Zdrav duh v zdravem telesu.
Napisal Gregs ob 21:20 0 komentarjev
Kategorija: Latinska modrost
Modrost se utaplja
v žgočem nočnem morju.
Ledeno mrzla kri pljuska
in žge duše mislecev.
Napredek bo zadušen,
obesil bo samega sebe.
Zgorel bo tempelj modrosti,
iz pepela zrasla bo zel.
Napisal Gregs ob 19:08 0 komentarjev
Kategorija: Pesmi
Z vztrajnostjo pridem na cilj, ne z močjo.
Napisal Gregs ob 19:06 0 komentarjev
Kategorija: Misli
Lepota v jutranji zarji blešči se v vsej svoji veličini.
Veder nasmeh odgovarja na vse komentarje,
čar nasmeha, iskrice v očeh in neponovljiva iskrenost.
Dopoldan svetloba je vse močnejša, krepi se njena moč.
Včasih sproščena, včasih premočna je ta svetloba,
vselej polna zagona in volje, da pride do opoldneva.
Tu se za kratek čas ustavi in sprašuje se:
"Sem storila dobro ali slabo, kaj naj še naredim?
Naj hranim energijo za druga sonca?"
Potem vsako sonce pogumno odpravi se v popoldan svojega obstoja.
Izčrpa še zadnje žarke moči, vse šibkeje utripa,
a zato toliko bolj radostno, prijazno. Boža nas njihova svetloba.
Z večerom je svetlobe konec. Spomin nekdanjega sija ostane.
Nikoli več ne bo svetilo to sonce, poslovi se mirno,
tiho poigrava se na drugem svetu in razveseljuje druge duše.
Napisal Gregs ob 18:59 0 komentarjev
Kategorija: Pesmi
Napisal Gregs ob 16:52 0 komentarjev
Kategorija: Filozofiranje in...
Incipe! Dimidium facti est coepisse.
Začni! S tem je pol dela že za teboj.
Napisal Gregs ob 15:34 0 komentarjev
Kategorija: Latinska modrost
Napisal Gregs ob 20:53 2 komentarjev
Kategorija: Kaj berem?
Napisal Gregs ob 13:13 0 komentarjev
Kategorija: Filozofiranje in...
Dedecus est semper sumere nilque dare.
Sramotno je vedno jemati, a nikoli dajati.
Napisal Gregs ob 07:37 33 komentarjev
Kategorija: Latinska modrost
Se sprašuješ o pravici?
Izgubljaš prijatelja?
Spoznavaš dvoličnost?
Ti je žal?
Meni je.
Skoraj ne morem verjeti.
Ne morem dojeti.
Ne razumem.
Se sprašujem.
Kot ponavadi.
A tokrat...
Tokrat sem razočaran.
In čustva brišem po spisku.
Se tako rešujem?
Se izmikam?
Ne. A moja čustva niso vredna takih.
Napisal Gregs ob 19:37 2 komentarjev
Kategorija: Pesmi
A bove maiori discit arare minor. SEYBOLD
Mlajši vol se od starejšega uči orati.
Napisal Gregs ob 16:42 0 komentarjev
Kategorija: Latinska modrost
Napisal Gregs ob 15:13 0 komentarjev
Kategorija: Kaj berem?
Sonce bo sijalo,
ko dosegel bom mejo
in videla se bova na drugi strani.
Vidiva se v večnosti najinih
prelepih sanj, kjer nama ne bo mar
za skrbi drugih in njih poglede.
Sonce bo sijalo,
ko skupaj bova potovala na drugem svetu,
čeprav priklenjena na Zemljo.
Napisal Gregs ob 06:55 0 komentarjev
Kategorija: Pesmi
Obsojam ljudi, ki čakajo na zadnje trenutke. Vedno znova iščejo izgovore, vedno znova se vračajo na začetek, ker očitno premorejo premalo zdravega razuma, da bi našli izhod iz tega večnega kroga.
Priznam. Morda jim je res težko. A kako lahko mislijo tako kratkoročno? Nimajo zastavljenih ciljev, za katerimi bi se gnali, gnali do onemoglosti? Ali nimajo zastavljenih jasnih linij svojega edinega! življenja? Morda je res pretirano, ko zapišem »jasne linije življenja«, teh menda resnično ne more imeti nihče, a vendar nek cilj. Saj veste »Kaj bi rad počel v življenju? Kaj želim postati? Kaj bom študiral?...« Je res tako težko razmisliti o vprašanjih, ki se tičejo časa, ki ni le naslednja ura, dan, teden.
Prepričan sem, da bi jim bilo lažje. Tem stalnim zamudnikom, tem neumornim mislecem na naslednji trenutek, nikoli na kaj več. Oh, saj vem. S časom se res ne smemo preveč ukvarjati, saj ga niti ne znamo popolnoma pojmovati. Odgovorov je malo, poti je ogromno, vprašanj je tako in tako vselej preveč. In naše misli ras niso božanske, da bi lahko odgovorile na vsa vprašanja tega sveta. Ponovno ne vemo, kaj je naš svet. Fikcija? Čutnost? Abstraktnost? Odmaknjenost? Večnost? 100 let? Ne vem.
Kaj torej želim sporočiti? Za vsakdanje preživetje moramo razmišljati kar najbolj praktično. Jasno. Na drugi strani ne smemo zanemariti malo bolj dolgoročnih ciljev in misliti tudi o njih. Ko bomo namreč prišli do ovir, se bomo lažje spoprijeli z njimi, če nas ne bodo ujele povsem nepripravljene.
Napisal Gregs ob 19:06 3 komentarjev
Kategorija: Filozofiranje in...
Potujem v času sanj, za katere niti ne vem, kaj so. Kdo ve? Sprašujem se. Vem, da se mnogo preveč sprašujem. A kako naj brez? Kako naj si ne postavljam vprašanj, ko je vendar toliko sanj? Ponoči, podnevi, pomladi, poleti, jeseni, pozimi, vseskozi sanjam ali pa samo sanjarim. Kako močnega se počutim, ko lahko poleg vprašanj, teh čudovitih besednih tvorb, skladam tudi odgovore. Vprašujem se, ali so pomembnejša vprašanja ali je vendarle pomembneje odgovarjati. Rekel bi, da so bistvena vprašanja, ker v nas spodbudijo razmišljanje in težnjo k cilju, odgovoru. In rekel bi, da je ravno ta pot do cilja najlepša. Ko namreč potujem, se srečujem z ovirami, o katerih se ponovno sprašujem in si tako dodatno zastavljam vedno več vprašanj, odpirajo se nove poti, novi cilji, srečujem vedno znova ovire, ki jih do tedaj niti nisem poznal. Kako lepo je, ko jih z vsem svojim razumom sprejmem in začnem pot do odgovora.
Sredi čudovitih pozno pomladanskih dni, ko vročina sicer resda pritiska, a se bliža čas počitnikovanja, užitkov in sprostitve, v teh dneh, ko minejo skrbi, ko je na obrazih vse večkrat zaslediti smeh in v očeh prevladuje dobra volja, v teh trenutkih leta se vprašanja kar vrstijo, čas dopušča svobodo mojim mislim, mojim besedam. Vprašanja mi spodbujajo električne impulze v možganih in ljubim to električno napetost.
Napisal Gregs ob 19:04 0 komentarjev
Kategorija: Filozofiranje in...
Napisal Gregs ob 17:18 0 komentarjev
Kategorija: Kaj berem?
Napisal Gregs ob 20:47 0 komentarjev
Kategorija: Filozofiranje in...
Napisal Gregs ob 22:19 1 komentarjev
Kategorija: Glasba
Da. Prišel je čas.
Da. Prišel je trenutek.
Da. Prišla je priložnost.
Da. Prišlo je sonce.
Da. Prišlo je nebo.
Da. Prišlo je vesolje.
Da. Prišla je cvetica.
Da. Prišla je tista.
Da. Prišla je lepotica.
Da. Prišla je, da ji rečem "Ljubim te."
Napisal Gregs ob 18:00 0 komentarjev
Kategorija: Pesmi
Rojen v Sloveniji, v majhni državici na južni strani Alp. Dežela dolin in visokih gora, rek in morja, neskončnih polj in temačnih gozdov. Kako je lepa… Prelepa svobodna Slovenija.
Mnogokrat razmišljam, zakaj sem rojen ravno v Sloveniji. Zakaj živim tukaj in zdaj? Je svet, ki me obdaja, zares tako samoumeven? So današnje razmere že od nekdaj? Je majhnost naroda prednost ali ne? Kakšna je naša bodočnost?
Ni mi treba dosti pomisliti in že ugotovim, da se večji del svojega življenja šolam. Torej šola enostavno mora imeti velik vpliv name, ali ne? Pred šolo bi postavil le še družino in prijatelje glede na vpliv na moj razvoj. Kakorkoli. Če govorim o šolah, potem je pripomb z moje strani le malo. Z učnim uspehom nikoli nisem imel težav in prav tako tudi z ljudmi, ki delajo v šolstvu, ne. Slovensko šolstvo se mi zdi relativno dobro organizirano, napredno in v stiku s časom. Šolarji imamo precejšnjo svobodo pri izbiranju najrazličnejših šolskih programov in ostalih aktivnosti. Zaradi tega lahko dobimo širok pogled na svet, kar pa je – tako menim – zelo pomembno. Poleg tega smo s priključitvijo v Evropsko unijo pridobili dodatne možnosti za študijske izmenjave s šolami v tujini. Po pripovedovanjih starejših ljudi vem, da o tem nekoč ni bilo ne duha ne sluha, zato v študijskih stikih s tujino vidim še večji plus.
Načeloma torej lahko povzamemo, da s šolskim sistemom ni težav, če si jih ne nakoplješ sam. Kako pa je z zaposlitvijo? Imam občutek, da je dandanes težav z zaposlenostjo vse več. Ne glede na stopnjo izobrazbe se moraš krepko potruditi, da dobiš delovno mesti. Nekoč, v nekdanji SFRJ, menda teh problemov ni bilo. Po študiju je vsakega čakalo prosto delovno mesto, brezposelnosti pa tako rekoč niso poznali. V današnji nori kapitalistični družbi opažam vse prej kot blaginjo. Nenehno je govora o racionalni izrabi časa v podjetjih, o prihodkih, izdatkih, dobičku, inflaciji, izkoriščanju, mobingu… Lastniki kažejo svojo moč na eni strani, na drugi nemočni delavci vse težje pridobivajo lastne pravice. Oboji pa so, kakor je vedel že Srečko Kosovel, duhovno revni. Kapitalisti pogosto ne marajo slišati o duhovnem bogastvu in sploh o vsem, kar ne prinaša neposrednega dobička, revni pa niti nimajo možnosti posegati po njem, čeprav bi morda želeli.
»Je v naši družbi problem duhovna izpraznjenost?« se sprašujem. Na vprašanje kaj kmalu odgovorim, če se sprehodim po bližnjem trgovskem centru in spremljam mimoidoče. »Bi kupila rožnato ali temno modro torbico? Pa čevlji? Oh, kako so čudoviti in za samo 95 evrov!« Pravim vam: »Vsi zaslepljeni, zmanipulirani!« Najbrž se morajo vprašati, kaj so sploh prišli kupiti glede na razkošje, ki ga kažejo police. Vpliv globalizacije. Slovenija je žrtev multinacionalk, kakor vsaka država našega planeta. Ponovno se obrnem nekoliko v preteklost, ko trg ni bil toliko odprt in je lahko Slovenec večinoma kupoval le slovenske izdelke. Danes lahko po mili volji izbiramo, ali bomo kupili japonski ali pa morda nemški avtomobil. Je tolikšna svoboda trga zares samo prednost? Z vsem dobrim ponavadi pride tudi slabo.
Na srečo v svojem življenju nisem okusil socialne nevarnosti, zato menim, da je tudi za to v zadostni meri poskrbljeno. Kljub temu je bil ta občutek nekoč še večji. Država je poskrbela za vse ljudi, razlike med njimi pa so bile majhne. Kakor sem že omenil, si bil po študiju nemudoma zaposlen in samostojen.
Na koncu bi rad izrazil svoje zadovoljstvo nad svobodo govora in tiska, ki smo je deležni. Brez tega bi bil nič. Obožujem, ko se lahko, čeprav mlad in neveden, svobodno izražam, komuniciram s komerkoli želim in sem sprejet! To mi je v največje zadovoljstvo in zato lahko čislam našo državico, družbo, politiko… Toda. Ali sem ponovno slep? Se mi samo zdi, da vlada svoboda izražanja? Ne vem. Všeč pa mi je, da lahko iščem resnico in me z mojo vztrajnostjo pri tem nihče ne ovira. No ja… Skoraj nihče. Tu in tam se najde kakšna glava, ampak tudi te morajo biti. Tako vsaj veš, da nismo vsi enaki in to nas dela zanimive, ali ni tako? In sprejeti drugače misleče nas naredi še bogatejše.
Napisal Gregs ob 17:51 0 komentarjev
Kategorija: Filozofiranje in...
Nedolžno leži na mizi, polici, v trgovini ali doma.
Karkoli drugega bi lahko bila, na pogled čisto neprivlačna.
Ogledujem si jo. Počasi se ji približujem.
Roke tresoče in sline iz ust mi polzijo. Stanje zamaknjenosti.
Previdno jo odvijam in s strastjo uživam.
Naj jo raztrgam? Ne. Oskrunil bi jo.
Naj jo razkosam? Ne. Počasi jo moram.
Iz banalno obarvanega ovoja se mikavno prikaže prva temnina.
Temno rjava, skoraj črna zapeljivka.
Ponesem jo k obrazu. Nos že začuti njen draž.
Še malo zdržim, upiram se nagonu.
Z občutkom ji ukradem prvo. Prvo tablico. Prvi kos slasti.
Jezik že čisto nestrpen, trebuh ne da miru.
Možgani pošiljajo prijetne impulze v srce. Endorfini.
Napete čutnice končno vzdrami čudovita bolečina.
Kako počasi se topi mi v ustih. Naslada trenutka.
Ostaja le za hip in ponovno izgine. Občutek nemira se povrne.
Naj zdaj popustim nagonu?
Napisal Gregs ob 11:21 0 komentarjev
Kategorija: Pesmi
Večno prilagajanje.
Oče. Mama. Brat.
"A!"
"B!"
"C!"
"Želite prosim?"
"A B C !?"
"Morda."
Rad jih imam,
čeprav lajajo.
Napisal Gregs ob 19:54 2 komentarjev
Kategorija: Pesmi
Množica stolpov Pariza dviga se nad trato sosednjo.
V belini žarijo njih vratovi in v vsej veličini pohajkujejo.
S sivimi madeži edinstvene. S kljuni barve pomaranč.
Skrivnostne in tihe in ponosne.
Napisal Gregs ob 14:17 0 komentarjev
Kategorija: Pesmi
Ko sonce na okno posveti, je treba začeti.
Napisal Gregs ob 19:17 1 komentarjev
Kategorija: Misli
Resnica je v meni.
Dolgo že tako.
Slutim.
1 2 3
Žival
čuti,
človek
ubija.
Čreda preganja se na travniku,
ko pastir začenja košnjo.
Košnja je pičla,
ko čreda začenja pašo.
Napisal Gregs ob 18:47 1 komentarjev
Kategorija: Pesmi
Bo res enkrat vsega konec?
In bo prišel čisti nič?
Zakaj?
Kaj naj naredim? Nočem.
Nočem umreti.
Praznina. Enkrat zagotovo.
Bo prišla?
Zlobna čarovnica.
Naj ne drzne si!
Naj ne izziva!
Moje življenje je močnejše.
Res?
Svetloba.
Bom večno živel?
In našel esenco eksistence.
Napisal Gregs ob 18:43 1 komentarjev
Kategorija: Pesmi
Zakaj moram biti ravno jaz v nenehnem sporu s sabo?
Zakaj ravno jaz nasprotujem si?
Kako naj obračunam s tem sovražnikom?
Kako naj pogovorim se z njim?
Tako dolgo se borim. Te bitke, te vojne nenehne ni konca.
Kako naj najdem večni mir?
Mir v sebi. Naj neham spraševati?
Kako zatreti tega glasnega metulja?
In ne. Ne sprašujem vas.
Sprašujem sebe. Vaši odgovori mi niso mar.
Vi - neumni. Mar ste res?
Se vam poraja odgovor?
Napisal Gregs ob 18:38 0 komentarjev
Kategorija: Pesmi
Lahen vetrič nekje na Siciliji.
V senci trte in s pogledom na zahajajoče, ognjeno sonce.
Ob kozarcu rdečega. Življenja.
Prijeten klepet s prijateljico, morda.
Morski piš prinaša vonj borovcev.
Opojen in mamljiv vse čute prebudi.
Ko se dan v večer prebuja.
Takrat oživimo vsi na daljni Siciliji.
Napisal Gregs ob 18:31 1 komentarjev
Kategorija: Pesmi
Oh, kako zelo mi
prija,
ko takole
skačem iz
verza v verz.
Oh, kako lepo
se mi zdi,
ko ponovno
svobodo
začutim.
Prav
zadovoljen sem,
ko vendar že tako
dolgo nisem
poskakoval.
Ti verzi,
kako jih
ljubim,
če so
kratki.
Napisal Gregs ob 18:28 1 komentarjev
Kategorija: Pesmi
Steza na slepeče belih strminah.
Sonce pripeka.
Morje hladno buči ob čeri.
Sonce pripeka.
Oblaki mastnih podob in temnih obrob.
Sonce pripeka.
Kako naj se rešim teh žgočih žarkov?
Kako naj uidem destrukciji?
Kje naj najdem senco?
Kje je zatočišče?
Kdaj pobegnem?
Kdaj me bo kdo razumel?
Napisal Gregs ob 17:50 0 komentarjev
Kategorija: Pesmi
Ta naša prelestna Zemlja.
Skoraj uničena, v dimu in smradu in temi.
Svetloba pronica skozi temne, goste, voščene oblake.
In rastline - kot da jih ni.
Kisika primanjkuje. Bežimo iz smradu v smrad.
Kdo naj nas reši? Je tu propad?
Hrup in beton in narave ni.
Obup in žalost in Človeka ni.
Ni posluha, ušesa prazna, možgani vse manjši.
Racio zaostaja, prihodnost nas dohaja.
Prihodnost?
Električni impulzi vrejo sredi tega kaosa.
Kako brezupna je moč človeška - kakšna inteligenca!
Napetost. Eksplozija.
Tema.
Drobci prahu, ki ga še ni. Me že dražijo.
Počasi, počasi me dušijo.
Ta smrad, ta hrup, napetost.
In človeška inteligenca?
Napisal Gregs ob 21:30 0 komentarjev
Kategorija: Pesmi
Čutim njen vonj.
Njen vonj brez omake.
Brez omake, ki ostane za pečenko.
Oživljena s hladno vodo.
Z vonjem po šamponu.
S češnjevim lakom v laseh.
Opojno in sladko.
Vse - njej najljubše.
Napisal Gregs ob 20:24 0 komentarjev
Kategorija: Pesmi
Napisal Gregs ob 19:32 0 komentarjev
Kategorija: Fotografija
Nanotehnologija je lahko uporabljena za produkcijo, izvršitev in varno pakiranje hrane. Pakiranje hrane bi lahko izboljšali s premazi proti mikrobom. Lahko bi povečali ali zmanjšali plinsko permeabilnost (z različnimi filtri). Lahko bi tudi izboljšali mehanično in vročinsko odpornost in zmanjšali raven prevodnosti kisika. Trenutno izvajajo raziskavo za uporabo nanotehnologije pri zaznavanju kemičnih in bioloških substanc.
Najbolj izrazita aplikacija v gospodinjstvu je samo-čiščenje ali pa zelo preprosto čiščenje površin na keramiki ali steklu. Delce, ki niso iz keramike, so izboljšali (gladkost in odpornost proti vročini v pogosti gospodinjski opremi).
Prvotna sončna očala uporabljajo zaščitne in anti-refleksne ter zelo tanke prevleke. Za optiko nanotehnologija ponuja prevleke odporne proti praskam. Lahko pa pomaga tudi pri laserskih operacijah.
Uporaba nanovlaken (na sliki) že naredi obleko vodoodporno ali pa brez gub. Blaga, ki so dokončana z nanotehnologijo, se ne umažejo tako hitro in so lahko oprana manjkrat ter na nižjih temperaturah. Nanotehnologija je bila uporabljena za vgraditev ozkih karbonskih delcev, ki popolnoma varujejo človeka pred elektrostatičnimi naboji. Aplikacije za vojsko bi lahko bile v kamuflaži, kjer bi bile nanokamere zmešane z nano-zasloni in tako naredile nevidni plašč, ki bi se obnašal kot koža kameleona.
Ena možnost se poraja v sončnih kremah. Normalna kemična UV zaščita je slaba zaradi njene časovno kratke učinkovitosti. Sončna krema, ki temelji na nanodelcih, kot je titanijev dioksid, ponuja veliko izboljšav. Titanijevi dioksidni delci imajo podobno zaščito proti UV kot standardna krema za sončenje, ampak brez kozmetične nezaželenega beljenja, ko se delci zmanjšajo.
Napisal Gregs ob 18:01 0 komentarjev
Kategorija: Znanost
Primer za to so spintroniki. Odvisnost upornosti materiala na zunanjem polju se imenuje magnetna upornost. Ta efekt se lahko značilno poveča za objekte nanovelikosti (npr. ko sta dve plasti feromagnetika ločena z nemagnetno plastjo, ki je debela le nekaj nanometrov). Efekt GMR (giant magneto-resistance) – prikazan na sliki – je vodil v močno povečanje shranjevanja podatkov in naredil možno, da imamo sedaj pomnilnike z več GB in celo TB... Tako imenovani TMR (tunneling magnetoresistance) je zelo podoben GMR-ju in je zasnovan na osnovi rotacijske odvisnosti elektronov, ki gredo skozi plasti feromagnetikov. GMR in TMR efekti se lahko uporabijo da dosežemo neminljive oziroma trajne spomine računalnikov, kot je tako imenovan MRAM (magnetic random acces memory).
V moderni komunikacijski tehnologiji se povečuje število zamenjanih analognih elektronskih naprav z novimi optično-elektronskimi napravami pristojnimi za njihovo kapaciteto. Dva obljubljajoča primera sta photonic crystlas (fotonski kristali) in quantum dots (kvantne pike).
Fotonski kristali so materiali s periodičnimi variacijami indeksa lomljenja žarkov in z zamreženo konstanto, ki je pol valovne dolžine uporabljene svetlobe. Nudijo selektivno odprtino za nadaljnjo razmnoževanje določene valovne dolžine. Namesto delcev lahko z njihovo pomočjo izbiramo točno določeno valovno dolžino svetlobe.
Kvantne pike so objekti nano velikosti, ki so lahko uporabljeni med veliko drugimi stvarmi (npr. za konstrukcijo laserjev). Prednost tega laserja pred drugimi je, da je njihova oddajna dolžina odvisna od polmera pike. Ti laserji so cenejši in nudijo večjo kvaliteto žarka kot pa navadne laserske diode.
Produkcija ekranov z nizko porabo se lahko doseže preko karbonskih nanocevk, ki so električno prevodne in uporabne zaradi njihove majhnosti. Lahko so uporabljeni kot polje oddajalcev z izjemno visoko učinkovitostjo. Princip operacije je podoben katodni cevi, ampak na močno manjši dolžinski lestvici.
Nanologija posega na področje računalniških vezij (nanočip – na sliki), ki so bila do sedaj več ali manj linearna, torej zgrajena iz zaporednih linearnih vezij. Ideja nanologije je izkoriščanje novih, bolj zapletenih vezij za izvršitev funkcij, ki se ujemajo z matematičnimi operacijami: intervali, razdeljeni intervali… Preprosti nanoelektronski krogi so lahko narejeni, da predstavijo sete in sete operacij, razporeditev takih naprav pa je določena z matematičnim procesorjem, ki je zmožen rešiti problem. Ta je lahko izražen kakor v realnem svetu. Nanologija bo najbolj pomembna za človeško pomembne probleme kot so neprepričanost, dvoumnost, morda tudi čustva…
Popolnoma novi pristopi izkoriščanja zakonov kvantne mehanike se odražajo tudi v naprednih kvantnih računalnikih, ki dajejo možnost uporabe kvantnih algoritmov.
Kvantni računalnik bo imel kvanten-bit spomin narejen za več ocenitev hkrati. Pričakujejo se v bližnji prihodnosti; ko prebirate te vrstice pa morda že obstajajo glede na eksponentno hiter razvoj.
Napisal Gregs ob 17:49 0 komentarjev
Kategorija: Znanost
Zmanjšanje energije se lahko doseže z boljšimi izolacijskimi sistemi, z uporabo osvetljave, ki energijo bolje izkoristi, ter z uporabo lažjih in močnejših materialov (predvsem v sektorju prevoza). Današnje žarnice spremenijo le okoli 5% energije, ki jo dobijo, v svetlobo. Napredki v nanotehnologiji, kot so svetlobno-oddajne diode (LED) ali pa kvantni zaprti atomi, bi lahko vodili do močnega povečanja izkoristka energije.
Današnje najboljše solarne celice imajo plasti dveh različnih polprevodnikov skupaj, da bi absorbirale čim več energije na čim več nivojih (različna valovna dolžina). Ampak, še vseeno jim uspe prevesti maksimalno le okoli 30% energije v nam uporabno. Na trgu dosegljive solarne celice imajo mnogo manjši izkoristek (okoli 20%). Nanotehnologija bi lahko pomagala povečati zmogljivost teh solarnih celic s posebnimi nanomateriali. Zmogljivost izgorevanja motorjev ni večja od 15-20% sedaj, ampak nanotehnologija bi lahko pomagala povečati zmogljivost s tem, da bi naredila posebno katalizo s povečano površino objekta. Znanstveniki so trenutno razvili tetraedrično oblikovane nanodelce, ki se takoj spremenijo v solarne zbiralce, ko pridejo na površje.
Primer okolju prijazne oblike energije je uporaba gorivnih celic, ki jih napaja vodik, ta pa je idealno pridelan z obnovljivo energijo. Verjetno so najbolj izrazit nanomaterial v gorilnih celicah katalitski karbonsko podporni železni delci s premerom okoli 1-5 nm. Primerni materiali za hranjenje vodika vsebujejo veliko število nanopor. Zato veliko nanomaterialov kot so nanocevke in zeoliti pospešeno raziskujejo. Na sliki je prototip solarnega avtomobila (avtomobila na sončno energijo).
Nanotehnologija lahko prispeva k nadaljnjemu zmanjšanju motorjev na izgorevanje, ki onesnažujejo okolje, z nanofiltri, ki lahko čistijo izpuh mehanično s katalitično pretvorbo na osnovi železnih nanodelcev ali s katalitičnim premazom na stenah cilindra in katalitičnimi delci kot dodatek gorivom.
Zaradi relativno majhne teže baterij je operacijski čas omejen, tako da je potrebna zamenjava ali polnjenje. Preveliko število uporabljenih baterij in akumulatorjev predstavlja velik problem. Uporaba baterij z večjim izkoristkom in večjo vsebino energije bi lahko ta problem zmanjšala. V prihodnosti se nam obetajo superkondenzatorji energije.
Napisal Gregs ob 17:45 0 komentarjev
Kategorija: Znanost
Pravzaprav že danes lahko vse kemične sinteze razumemo na stopnji nanotehnologije zaradi naše sposobnosti izgrajevanja določenih molekul. Kemija ustvarja točno določene molekule, polimere, skupine molekul in nanodelce.
Kemijska kataliza pridobiva predvsem na račun nanodelcev. Kakor sem že zapisal lahko imajo delci ekstremno veliko površino glede na prostornino. Kataliza je pomembna pri pridobivanju kemikalij, nanodelci pa sodelujejo pri izboljšanju goriva in pri fotokatalizi.
Največji vpliv nanotehnologije je na čiščenju odpadne vode, čiščenju zraka in na energetskih izvirih. Mehanske in kemične metode so lahko uporabljene za efektivno filtracijo. Prvi razred filtracijskih tehnik bazira na membranah z ustrezno velikimi luknjicami, pri čemer je tekočina potisnjena skozi membrano. Nanopore membran so primerne za mehansko filtracijo z izjemno majhnimi porami (pod 10nm). Nanofiltracija je najpogosteje namenjena za filtracijo ionov ali ločevanje različnih tekočin. Pri večjih velikostih por se takšna filtracijska tehnika imenuje ultrafiltracija, ki deluje na velikostih med 10nm in 100nm. Ultrafiltracija je v medicini izjemnega pomena pri dializi krvi (pri bolnikih na ledvicah).
Magnetni nanodelci ponujajo učinkovito in zanesljivo metodo odstranjevanja težkih kovinskih primesi iz odpadne vode. Pri tem seveda uporabijo tehniko ločevanja na osnovi magnetnega polja. Pri uporabi nanodelcev se zviša učinkovitost čiščenja in tudi stroški so relativno nizki, če jih primerjamo s tradicionalnim usedanjem ali s tradicionalno filtracijo.
Napisal Gregs ob 17:39 0 komentarjev
Kategorija: Znanost
Številni biološki in zdravstveni raziskovalni inštituti ter druge organizacije s področja medicine so izkoristile unikatne lastnosti nanomaterialov za različno uporabo. Na interakcijo nanotehnologije in drugih področij nas opozarjajo termini kot so biomedicinska nanotehnologija, bionanotehnologija in nanomedicina. Vsi označujejo hibridne znanosti.
Funkcionalnost nanomaterialov se lahko znatno poveča v povezavi z živimi strukturami, npr. biološkimi molekulami, celicami… Zaradi podobne velikosti nanodelcev in bioloških molekul lahko nanodelce uporabljajo in vitro (v laboratorijih – v steklovini) ali in vivo (v organizmu).
Do zdaj so najuspešnejše raziskave potekale na področjih diagnosticiranja, protistrupov, analitičnih orodij, uporabe telesne terapije in na področju odvajanja mamil.
Poglejmo si primer uničevanja rakavih celic. Za današnja zdravljenja raka kot so kemoterapija, obsevanje in operacije vemo, da so invazivni ali slabijo telo. V nasprotju s tem pa nanotehnologija obljublja nove načine zdravljenja, ki bodo potekali skoraj brez dotika. Znanstveniki so izdelali silicijeve kroglice, obdane s tanko plastjo zlata, s premerom okoli 120nm (na sliki). Če jih vbrizgamo v krvni obtok, lahko preniknejo v tumorje. Ko nato z infrardečim laserjem tumor obsevamo, močna svetloba potuje brez škode skozi zdravo tkivo in segreje nanokroglice. Te uničijo maligne celice, sosednje zdravo tkivo pa pustijo nepoškodovano. Pri laboratorijskih testih (testiranjih) so miši ostale zdrave in brez tumorjev še več kot 90 dni po tovrstnem postopku.
Nanotehnologija posega tudi v laboratorije in pomaga pri novih načinih proučevanja, testiranja. Biološki testi, s katerimi določamo prisotnost ali aktivnost izbranih substanc postanejo dosti bolj občutljivi, hitrejši in prilagodljivi, če dodamo nanodelce. Magnetni nanodelci, zvezani s prilegajočim antitelesom, so v uporabi za določanje specifičnih molekul, struktur in mikroorganizmov. Nanodelci zlata (na sliki) pripeti na kratke segmente molekule DNK lahko zaznajo gensko sekvenco v vzorcu. Večbarvno optično določanje prisotnosti molekul je bilo doseženo s pomočjo kvantnih pik. Nanodelci bodo najbrž v prihodnosti lahko zaznavali povišano prisotnost radioaktivnih elementov. Bistveni del diagnosticiranja je tudi prenos informacij v nam razumljivo obliko, bodisi elektronsko, bodisi analogno.
Splošna poraba zdravil in stranski učinki so lahko pomembno znižani z vnosom aktivnih snovi le v bolne predele telesa in v odmerkih, ki niso niti malo preveliki ali premajnhni, kakor je potrebno. Takšne močno selektivne terapije reducirajo stroške in zmanjšajo trpljenje bolnika. Primere lahko najdemo v dendrimerih (posebne, zelo razvejane molekule) in v materialih z nanoporami. Takšni materiali lahko zadržujejo majhno količino zdravila in ga prinesejo do specifičnega mesta v organizmu, kjer se počasi in konstantno sprošča. Druga verzija zviševanja učinkovitosti zdravil je v majhnih elektromehanskih sistemih (NEMS), ki so posebej pomembni kot pomoč ravno pri sproščanju zdravil. Nekateri potencialno pomembni pristopi so tudi pri zdravljenju raka z železovimi nanodelci ali z izjemno majhnimi lističi zlata…
Nanotehnologija prispeva pomemben delež tudi pri zdravljenju z implantatni, še posebej pri zdravilih, ki se vbrizgajo s pomočjo injekcij. Pogosto je namreč problem razporeditve zdravila po želenem predelu telesa. Tudi tu bodo v prihodnosti prišli v poštev nanodelci, ki bodo ustrezno razporedili zdravilo po krvi ali kakšnem drugem tkivu.
Nanotehnologija lahko pomaga pri reprodukciji ali popravilu poškodovanega tkiva. To se imenuje tkivski inženiring. Umetno stimulirane celice se bujno delijo ob uporabi primernih skeletnih in rastnih faktorje, ki temeljijo na nanomaterialih. Inženiring tkiv bi lahko nadomestil klasične načine zdravljenja, npr. transplantacije organov in umetne implantante. Na drugi strani se pojavlja ogromno etično–moralnih vprašanj, ki zaenkrat še kar precej zavirajo uporabo sodobnih odkritij.
Napisal Gregs ob 17:30 0 komentarjev
Kategorija: Znanost
Kot sem obljavil že v prejšnjih postih je bila večina materialov s pomočjo nanotehnologije spremenjena. Produkti so osnovani na spremembi fizikalnih lastnosti, ki sledijo spremembi strukture. Nanodelci na primer pridobijo svoje prednosti na račun drastičnega povečanja površine glede na volumen. Optične lastnosti se spreminjajo le glede na velikost nanodelcev in v mnogih primerih ni odvisna od nobenih drugih dejavnikov (spomnimo se na luminiscenco). Ko prenesemo in vmešamo nanodelce v drug (prostorninsko večji) material, lahko že majhen vnos precej izboljša njegove lastnosti (npr. poveča trdnost, elastičnost…). Tradicionalni polimeri so lahko ojačani s pomočjo nanodelcev in dobimo povsem nove materiale, ki lahko nadomestijo železo ali druge zlitine. Funkcionalnost novih materialov je izredna. Zaradi teh in številnih drugih razlogov lahko družba ogromno pridobi z uporabo nanodelcev in nasploh nanotehnologije. Lahko si obetamo mnogo koristnega.
Napisal Gregs ob 17:28 0 komentarjev
Kategorija: Znanost
Nanotehnologija in nanoznanost sta postali možni po letu 1910 z razvojem prvih orodij za merjenje in izdelovanje nanostruktur. Vendar se je sam razvoj začel z odkritjem elektronov in nevtronov, ki so pokazali znanstvenikom, da materija zares obstaja na tako majhni ravni. Elektroni so bili odkriti leta
Atomski mikroskop AFM (atomic force microscope) in mikroskop STM (scanning tunneling microscope) sta dve zgodnji poskušanji skeniranja, ki je pognalo nanotehnologijo še na višjo stopnjo. Sicer so tudi še drugi tipi skeniranja oziroma projiciranja nano zgradbe materialov. Na spodnji shemi je STM.
Večina tehnik mikroskopije izhaja iz idej t.i. protižariščnega mikroskopa (confocal microskope), ki je bil razvit v letu 1961 (Marvin Minsky). Pomemben je tudi mikroskop SAM, ki ga je razvil Kalvin Quate v sedemdesetih letih.
To je omogočilo videnje nanostruktur. Raziskovalno skeniranje je lahko prav tako uporabljeno za manipuliranje nanostruktur, a je to zelo počasen proces. To je vodilo k razvitju različnih tehnik nanolitografije. Llitografija je ''top-down'' tehnika izdelovanja, kjer se material zmanjša na velikost nano velikosti.
Najboljši top down pristop predvidi nanonaprave, ki morajo biti zgrajene košček za koščkom. Zelo pomembna tehnika je scanning probe microscopy za sintezo in karakterizacijo nanomaterialov.
Že omenjeni AFM in STM tehniki sta lahko uporabljeni za gledanje površja in premikanje atomov. Z načrtovanjem različnih tipov teh naprav so lahko uporabljene za izrezovanje struktur na površju, hkrati lahko pomagajo nadzorovati samo-združevalne strukture. Atomi se lahko prestavljajo naokoli s prej omenjeno scanning probe microscopy, ampak je ta dražja in časovno zapravljiva. Zaradi teh razlogov ni mogoče oblikovati nanostruktur atom za atomom. Sestavljanje milijarde čipov (tranzistorjev) na delovanju enega samega je neuporabno.
V kontrastu pa so bottom up tehnike razvile večje strukture atom za atomom ali molekulo za molekulo. Te tehnike združujejo kemično sintezo, samo-združevanje in pozicijsko združevanje. Še ena različica bottom up načina je MBE (molecular beam epitaxy). Raziskovalci iz Bell Telephone Laboratories so razvili in izvršili MBE kot raziskovalni pripomoček v šestdesetih in sedemdesetih. Vzorci, ki jih je naredil MBE, so bili bistveni za odkritje frakcijskega kvantnega Hall efekta za katerega so dobili 1988 Nobelovo nagrado iz fizike. MBE omogoča znanstvenikom, da postavijo do atoma natančne sloje atomov in v procesu gradijo zapletene strukture. MBE je prav tako zelo uporaben za pripravljanje vzorcev in naprav za novo področje t.i. spintronike (spintronics oziroma spin-based electronics). Nove tehnike kot je dual polarisation interferometry omogočajo merjenje molekularne interakcije, ki se odvijajo v nanovelikosti. Na spodnji sliki je shematsko prikazan ATM.
Napisal Gregs ob 17:12 0 komentarjev
Kategorija: Znanost