Crystal clear

Criminal. All over the world.
Passion. Swimming every day in pool of my life.
Sweet dreams. Make my night a bit funnier.
What about you?

Knjige listi

Listam po knjigi.
Šelestijo.
Stari zamolklo in tiho, novi okorno in sveže.
Bojim se zadnjega.

Elektrika

Klik.
Stik.
In že deluje.

Ne gre jih

Nepremagljive zapreke.
Z levo roko jih.
Neobvladljive razmere.
Z enim nevronom jih.

Tisoč kilometrov s kolesom.
Z eno nogo jih.
Tri sode alkohola.
Z eno ledvico jih.

Možgane razumeti.
Ne gre.
Misli dojeti.
Ne gre.

Vztrajna moč

Ne zmanjka inspiracije niti takrat,
ko misliš, da lahko greš le še - spat.

Ne!
Jaz vdam se ne!

Dokažem vam, da me ni sram.
Besede moje - lahko so vse!
Vso svoje bogastvo imam.

Vi - navadni povprečneži,
ne maram vas!
In vi ne marate zame.

Tudi prav.
Mi je vseeno.
Dokazal vam bom.

Moja moč, egoistična, napačna, kakršna hočete.
Samo pomislite... Še vedno je moja!
In ne morete mi je vzeti.

In vztrajam. Vsak trenutek.
Zame še vedno obstaja. Dragocen.
Izkoristil ga bom.

Pisal bom besede, drugo za drugo.
In uničil vas bom.
Če bo treba.

Lahko pa tudi - pomagam.
Ampak vam prepuščam prvi korak.

Vrata

Ključ.
Vrata.
Ti.

Odpreti jih?
Vprašanje se glasi.
Sklepaš, misliš, trepetaš.

Devet

Naj uporabim besede, ki bodo nekaj vredne.

Einstein naj bo prva. Spomni me na svet.
Newton naj bo druga. Spomni me na gravitacijo.
Boltzmann naj bo tretja. Spomni me na konstante.
Namestnik naj bo četrta. Spomni me na spremljevalca.

Da Vinci. Peta. Umetnost naj živi.
Michelangelo. Šesta. Še enkrat - naj živi.
Dali. Sedma. Drugačno je zanimivo.
Picasso. Osma. Gospodičen se ne branim.

In potem. Pridružim se jim jaz.

Nilimanijski trip

Sem mislil, da zatrem jih.
Tiste misli.
Tiste, ki ubijajo. Nič ne nastane iz njih.
Sem mislil, da prenehale bodo.
Žreti me.
A v mislih te misli nenehno sprehajajo se.
Teh misli imam preveč.
Enih in drugih.
Ne ločim jih več.
Slikajo naj se. Saj jih je tako in tako zadosti.

Tiste tri

Prebrati je lahko.
Če brati znaš.
Napisati nekoliko težje.
Če pisati znaš.
Razumeti kakor kdaj.
Če sploh kaj veljaš.

Borne misli so moje nepovezane.
In nepismene skorajda.
Takrat rime in verzi
in nebo spojeni so.
So. In niso. Razumljivi
kakor za koga.

Ko srce čutiš
in misliš na realnost.
Boli te, ko zavedaš se
te bedne eksistence.
In sploh prepričan nisi,
kaj in kako.
Obstajaš ali ne?
So misli, ki jim verjameš?

Tako sem in tja.
Nenehno brez meja
ukleščen sem in tja
podiš se.
In nisi prepričan,
ker brati je lahko,
napisati tudi,
a razumeti...
Razumeti je peklensko težko.

Astrodisco - I just love it!

Ta zvrst glasbe, ki je sicer med najnovejšimi in seveda spada pod elektronsko glasbo, je kakor iz drugega sveta. Unizzon sta slovenska izvajalca te glasbe poleg drugih (npr. začetnika Umeka - na sliki levo). Kaj naj rečem drugega kot to, da mi takšna glasba da energijo in mi pomaga, da odidem na obisk v druge svetove?

Poslušajte glasbo, ki jo imate radi...

Enjoy!

Paradoks

Najlepše je,
ko slišim neslišne misli,
ko vidim nevidno,
ko vonjam tisto, kar je brez vonja,
ko okušam vodo,
ko tipam neotipljive reči.
Ko čutim, česar občutiti se ne da.

Rola 123 se mi

Pridi
k meni
in se nasmej,
kakor se smejem jaz,
ko vidim te
sredi oceana.
Vsa sijoča si
in smeje se mi.

Jutro

Uživam v jutru,
brezskrben in sončen sem.
Kaj je lahko lepšega,
čeprav je minljivo?

Svoboda

Mar ni občutek svobode govora, izražanja, volje, nekaj najlepšega na tem svetu?
Ah, ta svoboda. Le kaj je to?

Vprašanja so temelj novih spoznanj

Takole čisto enostavno bi povedal bistvo: da živimo od trenutka do trenutka in se v bistvu sploh ne zavedamo, da je naše življenje le trenutek. Vsak hip tega trenutka, življenja torej, se ukvarjamo z na videz zelo nepomembnimi stvarmi.
Koliko minut je še do avtobusa? Ali grem v trgovino kar zdaj ali bi raje šla čez pol ure? Ali naj kupim gorenjko ali milko? Naj obujem bele ali črne čevlje?
Najbrž se boste strinjali z mano tudi v tem, da mimo določenih stvari preprosto ne moremo. Za naše osnovno delovanje enostavno moramo odločati tudi o preprostih stvari, ki pa nam hkrati "ukradejo" kar precej življenja. Takole v grobem vsaj eno uro na dan. To pa je vendarle že kar precej.
Sedaj pa vas vprašam, katere stvari so sploh tiste, za katere je vredno izživeti življenje, se spraševati o njih in jih imeti za lastne prioritete? Katere prvine tega sveta so torej vredne naše pozornosti? Je sploh res, kar sem zapisal v prejšnjem odstavku? Da ni vredno posvetiti vsaj malo pozornosti na videz nepomembnim stvarem, ker nam vzamejo preveč časa in posledično tudi našega trenutka (življenja)? Je res, da je odkrivanje ter raziskovanje bistva našega obstoja vredno več? Je vredno izživeti življenje za odkritje nekega fizikalnega zakona? Ali pa za odkritje nove živalske vrste? Ali pa je morda največ vredno raziskovanje lastnega uma, lastnih misli?
Ne vem. Preprosto ne vem. Vsak človek na podobna vprašanja odgovarja različno. Menim, da je prav tako. Kakšen bi namreč bil svet, ko bi vsi razmišljali enako in imeli iste interese? Čista polomija. Živ dolgčas. Obup.
Kljub temu pa bi rad poudaril, da je vendarle očitno zelo pomembno odkriti svojo karmo, torej svojo usodo. S tem sicer ne bi rad trdil, da nam je karkoli usojeno; raje bi trdil ravno nasprotno. Moramo pa odkriti, kar nas veseli. Tisto, v čemer uživamo. Odkriti moramo tisto, kar imajo tudi drugi radi. Zakaj? Ker je tudi sprejetost med drugimi (pomembnimi drugimi!) eden bistvenih dejavnikov, ki vplivajo na našo samopodobo.
Kakorkoli. Menim tudi, da je v vsakem primeru zelo dobro, če se ukvarjamo tudi z vprašanji, ki so na videz nerešljiva; npr. ali je življenje po smrti, kako je nastal svet, ali je samomor rešitev trpljenja, ali obstaja bog, ali je usoda,... Predvsem se mi zdi to kljub vsemu smiselno, ker s tem krepimo težnjo k odgovorom. Predvsem pa se naučimo spraševati. Kajti vprašanja so temelj novih spoznanj. Mar ne?

Prvi spomladanski dan je dan poezije

Prvi spomladanski dan praznujejo pesniki in tisti, ki radi prebirajo njihove verze. Unesco ga je namreč razglasil za svetovni dan poezije.

Sploh nisem vedel, da je temu tako. Sploh pa mi je všeč, da so določeni dnevi določeni kot dnevi poezije, vode, miru, ljubezni... Tako se vsaj nekateri ljudje spomnijo na druge ali pa enostavno vsi skupaj poudarimo pomen določene stvari v naši družbi.
Danes torej poudarjamo pomen poezije. Zdi se mi smiselno. Zakaj? Ker lahko s poezijo zelo veliko izrazimo na preprost, zapleten, čudovit, subjektiven, objektiven, zasanjan, realen, romantičen,... način. Torej je moč poezije enaka moči pisanega nasploh ali pa morda še večja. Ker lahko z manj povemo več. Ker lahko z besedami le nakazujemo na to, kar želimo povedati. Ker lahko spodbudimo možgane k razmišljanju. Ker lahko šokiramo. Ker lahko svobodno izražamo, kritiziramo, hvalimo, hrepenimo. Ker lahko!

(((P.S. Očitno tudi v "normalnem" besedilu ne zmorem brez pesnikovanja?!)))

Kako naj vem?

Rime ni in besede kakor kamenje.
Kitice v pozabi in verzi brez sledi.
Zavračam.
Vse, kar je tega.
Zavračam.
Vse, kar se rima.
To je hudič!
To je poguba!
Izgubljaš nadzor, izgubljaš pogum.
In izgubiš jo, kakor hitro poješ bonbon.
In ljubiš jo vse bolj in bolj.
Vse bolj in bolj te vse teži, vse naj izgubi se v temi.
Ne, jaz pisal več ne bom.
Mi misli ne sledijo več, besede sredi dna votline.
Kjer brez svetlobe gnijejo.
Kjer brez znanja so kakor nič.
Vse to ničvredno je. Brez smisla kot moj um.
Jaz več ne vem, kam naj grem,
pišem rime in le zrem.
Zrem tja, kjer svetlobe ni,
v pogubi se oko mi prebudi.
Kako naj vem, kakšen smisel je?
Bega me. Bega! In jaz se lovim!

Dokler smo še tu

Naj veter prebudi vse strasti,
naj vino oživi, kar vrednega se zdi.
Bodimo veseli, naj skrbi ne bo več,
sredi življenja odplavajo naj v peč.
In mi smo srečni, zdravi, nasmejani,
takšne rad ima, vsak s pametjo v glavi.
Saj vendar vse to prekratko je,
saj vendar te sekunde prehitevajo me.
Strašen, strašen je ta čas,
življenja sovražnik in smrt prihaja v vsako vas.
Zato ne skrbimo, dokler smo še tu,
dokler smo še tu, užijmo sadove miru.

Te dni

Neslišno se zdi hrepenenje,
kaj bom in kaj je življenje.
Vsak dan v spomin privre,
kar hočem in kar mi uspe.
Mislim in mislim, tuhtam vse dni,
ne vem in ne vem, kaj me doleti.
Razmišljam vse več, a vem vse manj,
zdi se, da mislim povsem zaman.
Počel bi vse, počel bi nič,
naj misli prežene sam hudič.
Lovim se v svetu, včasih kar sam,
a nikoli krempljem zavistnih se ne predam.
Ko misli ustavijo se vsak čas,
otroci pomislite - vi ste naš jaz.

Ko se zbudim

Spim, spim in se prebudim.
Takrat si želim,
da spet in spet v sanje odhitim.
Kakor list odletim,
med drevesi se izgubim.

Jostein Gaarder: Zofijin svet

Vsekakor ste že morali slišati za to knjigo. Za ta filozofski roman. Sploh prvi, ki je izšel v takšni obliki in požel tolikšen uspeh. Točno ta toman prebiram že kakšen teden in ga bom z užitkom še naslednje dni. Priporočam!

Lahko

Lahko je tako lepa.
Pesem.

Ker besede so tako lepe.

Lahko ljubijo.
Lahko osrečujejo.
Lahko žalijo.
Lahko spreminjajo.
Lahko prizadenejo.
Lahko obljubljajo.

Lahko so.
Lahko niso.

Lahko.

Je to res?

Čutim tvoj poljub,
čutim tvoj dotik,
čutim tvoj vonj.

Ljubim jih. Poljub, dotik, vonj.
In mnogo več.
Ljubim te vso.

Ljubim tvoj nasmeh, tvoje ustnice.
Ljubim tvoj pogled, tvoje oči.
Ljubim tvoje besede, tvoje misli.

Jamiroquai: Alright remix

Zadnje tri dni rad poslušam to pesem! Kaj pa vi zadnje čase poslušate?

Oči

Ključ njene lepote je v njenih očeh...
V globini oči izgubljam se vse dni.
In mi je všeč.
K sreči sem jih opazil.

Prividi?

Danes bi samo na kratko nekaj o prividih.

Prav gotovo se vam je že kdaj zgodilo, da ste se vprašali: "Ali res vidim to?" ali pa "Ali je to res?"

Včasih se nam očitno zgodijo tako neverjetne stvari, nepredvidene situacije ali neugodne neprilike, da enostavno naši možgani ne zmorejo sprejeti tega za nekaj verjetnega. Najbrž se v tistem trenutku "ustavimo" in poskušamo vse skupaj trezno premisliti. S kančkom razuma, torej. Morda pridemo kdaj v zmotno prepričanje, da se nam vse skupaj dozdeva, zaradi povsem subjektivnih razlogov. Lahko smo utrujeni, pod vplivom različnih substanc (alkohol? - da ne naštevam dalje...) ali pa "pod vplivom" močnih čustev (tu zna biti problematična ravno ljubezen, čeprav na drugi strani tudi močna otožnost, žalost, depresija).

Zanimivo bi bilo videti, kako bi reagiral nek afriški domorodec, ki se še nikoli ni videl v ogledalu, ko bi to prvič storil. Bi se začel priklanjati zrcalu kot sveti stvari? Ali pa bi ob začudenju le obstrmel? Kaj bi porekel na čudno letečo stvar, ki ji mi - "zahodnjaki" pravimo letalo? Kako bi človek reagiral ob srečanju z nezemljani?
Res je, vsakršne reakcije v neobičajnih situacijah so močno odvisne od posameznika. Relativne in povsem različne. Nekdo bi bil navdušen ob neobičajnem srečanju, drug bi prestrašen zbežal.

Moje osebno doživetje v zvezi s "prividi" je bilo ob avtomobilski nesreči. Na srečo nisem bil udeleženec nesreče, ampak le "očividec".
Nekega jutra spomladi 2006 (se mi zdi) sem odšel v šolo. Sveže, jasno jutro, nič hudega sluteč čakam na prehodu za pešce, da bom prečkal cesto. Kakšen meter pred mano, čisto na robu pločnika, je stala še ena dijakinja naše šole, ki sem jo poznal le na videz. Rdeča luč in čakam... Najbrž sem razmišljal o kakšni povsem banalni stvari, kakor ponavadi počnemo povsem navadni ljudje, ko smo še rahlo zaspani in niti nismo preveč navdušeni nad ponovnim ŠOLSKIM dnevom. Po kakšnih petnajstih sekundah pa prej omenjena dijakinja nenadoma čisto nedolžno želi prečkati cesto, čeprav se še ni prižgala zelena luč. Takrat se je vse skupaj zgodilo v hipu. Kaj hipu... Trenutku hipa! Še preden je storila prvi korak je mimo pridrvel lokalni avtobus in jo zbil. Precej močno. Zaradi silnega udarca je celotno sprednje vetrobransko steklo avtobusa popokalo, dijakinjo pa je po zraku odneslo kakšnih dvajset metrov naprej, kjer je na robu pločnika trdo pristala na tla. In obležala negibna.
Takšen sem bil tudi jaz. Osupel. Absolutno presenečen. Šokiran. Enostavno ostaneš brez besed. Nato se je vse skupaj ponovno dogajalo izredno hitro. Voznik avtobusa je takoj ustavil, prestrašen priletel ven in kar ni mogel verjeti (tako kot tudi jaz), kaj se je zgodilo. Takoj smo poklicali rešilce - po pravici povedano sploh ne vem, kdo jih je. Ali sem bil jaz? Ali je bil voznik? Ali kdo drug izmed prisotnih? Ne vem. Pogled na krvaveče, negibno in nezavestno telo dekleta ni bil kaj prida všečen (mislim, da ni težko verjeti). Rešilec je prišel čez minuto ali pa še manj. Zelo hitro. Prav tako tudi policija. Njim sem podal izjavo, kaj in kako. Da še ni bila zelena luč na prehodu in očitno voznik ni bil kriv. Da osebno ne poznam dijakinje, le na videz ipd. Potem sem po kakšnih petnajstih minutah "nekoliko" pretresen odšel v šolo in z mislimi na nesrečo preživel preostanek dneva. Tisti dan sem celoten potek nesreče, ki sem jo videl zares od blizu, v mislih videl še najmanj dvajsetkrat. V glavi sem jo imel ves čas. Poleg tega sem lahko le upal, da bo punca preživela. Ko sem jo na zadnje videl, ni izgledala vzpodbudno, a sem kasneje (čez kakšen teden) izvedel, da bo z njo še vse OK in da je imela izredno srečo.

Tisti dan, tista nesreča se mi je zdela tako neverjetna, nenavadna, neobičajna, nepričakovana, da sem zares lahko pomislil: "Ali vse to sanjam?" Mislim, da sem si kar nekajkrat pomencal oči in znova in znova pogledoval, ali je res, kar se dogaja. Tega dogodka se spominjam kot enega moj prividov. Najbrž mi bo ostal še dolgo v spominu. Kakorkoli, če se lahko naučimo kaj iz tega, je to, da ni vredno prečkati ceste ob rdeči luči ali pa, kjer ni prehoda. Oziroma je potrebno biti zares maksimalno previden. Le tako lahko preprečimo kakšen neljub dogodek.

Srečno!

Blizu ne

Anorganski oklep,
ki nas varuje.
Vsak dan naš najboljši ščit.
Nikoli blizu ne spustimo,
kogar ne želimo.
Logično. To že. Ampak zakaj?

Cutti

Smreke drhtijo vsepovsod. Šum listja, drhtenje iglic, pršenje kapljic.
Dolina, vklesana v gore, gozdovi, kakor zelena preproga temnih lis.
Žuborenje potoka, ki skokoma spušča se prek kamenja.
Sonce vzhaja in ptice željno v tišini na prve žarke čakajo.
Oblaki na nebu igrajo se. Senca za senco valovi po preprogi.

kS 9

Slepec ve, kje najti rožo.

Kam letim?

Krilati levi podijo se za mano,
sledijo mi, jaz bežim...
V daljno prostranost sveta,
letim v enkratnost vesolja.

Lepota srečanja

Vidim jo po dolgem času.
Veselje v srcu, svoboda duha.
Pogovor prijeten, sveže besede.
Pogledi iskrivi, veder nasmeh.
Življenje polno, sončno nebo.

kS 8

Lep, lep je ta svet, čeprav nemalokrat povsem zadet.

Sončni ljudje

Jutranje sonce žari,
svetijo se oči,
oči živih src,
oči dobrih duš,
oči prijaznih ljudi.
Sonce in oči, oči in sonce,
kakor eno, eno samo življenje.

kS 7

Če odkriješ moč - zakaj bi jo skrival?

kS 6

Povej z besedo cel esej, le v zrcalo prej poglej.

kS 5

Absolutna in večna resnica spreminja se z dnevom in nočjo.

Kulurat

Pomisli vendar na slike, arabeske in cerkvene freske.
Njih vrednost - ponos naših je muzejev.
Ples slik in tok poezije, književnost in zgodovine morije.
Črte, pike, črke, slike, srca, piki, križi, kare in kar je še stare šare,
v vednost našo - njih zaklad je trk spora in umora.
Pesmi, zgradbe, togi obrazi, leseni kipi in sonce na lipi.
Morske pokrajine, šum gozdov, vrisk otrok, starkin pogled.
Včasih nesmisli, trd kamen za misli, nerazumljivi, patetični in ušivi,
a vendar vredni kup zlata in vrč srebra.

Sinonim

Kako lepo bilo je sanjati.
Pričakovati. Njene poglede. Njen glas.
Kako lepo bilo je premišljevati.
Šepetati. Njene besede. Njen jaz.

Kričal sem njene poglede,
takrat ubijal bi za njen glas.
Okušal sem njene besede
in midva bila sva en jaz.

NeKdo?

Ne sliši me,
ker vrata so zaprta
in okna se ne odprejo.

Ne morem jih prezreti,
ne morem se upreti,
ne sliši me.

Nihče, prav nihče,
ne vidi, ne sliši, ne čuti me.

Druga stran

Spusti me vendar!

Spizdi!

Kaj hočeš?
Ali ne bi raje skrbel zase?

Odj...!

Ne! Nočem te!

Vpijem?
Ti vpiješ! Kot vedno!

A si ti normalen?
Kaj?
A jaz nisem normalen?

Daj nehaj no...
J... se!

Svet je rdeč

Kričeče rdeči slapovi
lijejo med različnimi bregovi.

Njihovi bogovi,
kakor naši so okovi.

Pretakajo se že tisoč let,
slapovi in temačen obet.

Njihova resnica spet in spet
pretresla bo naš planet.

Krvava njihova mesta
in krvave naše ulice.

Prelivajo se dan za dnem
in življenje je le še sen.

Biotehnologija 6.

Danes nekaj besed o bioremediaciji in bioekstrakciji, nato pa zaključujem s "ciklom" biotehnoloških objav.

Izraz bioremediacija označuje vse procese oziroma postopke, ki izkoriščajo mikroorganizme, glive, zelene rastline ali njihove encime, da bi vrnili okolje v njihovo prvotno stanje in ga rešili vseh odpadkov oziroma onesnaževalcev. Pomemben sklop pozitivnega prispevka biotehnologije torej predstavljajo tudi depolucijske tehnologije in postopki zdravljenja ekosistemov. Pomemben delež znotraj bioremediacije predstavlja fitoremediacija, to je zdravljenje okolja s pomočjo rastlin. Nekateri postopki bioremediacije so znani že stoletja, drugi so precej bolj sodobni in zato morda manj znani, a nič manj pomembni.

• Fitoekstrakcija (fitoextraction)

Gre za postopek razsoljevanja kmetijske zemlje s pomočjo rastlin. Vendar ni nujno potrebno, da rastline odstranjuje zgolj prevelike količine soli v zemlji, ampak lahko pretvarjajo tudi različne sedimente ali vodo v rastlinsko biomaso. Uporaba fitoekstrakcije je predvsem v zadnjih dvajsetih letih zelo narasla po vsem svetu.

Poznamo dva načina fitoekstrakcije:

• Naravno hiper-zbiranje, pri katerem rastline naravno, brez pomoči oziroma podpore prevzamejo onesnaževalce iz zemlje;
• Povzročeno/sproženo hiper-zbiranje, pri katerem je v zemljo dodana tekočina, ki vsebuje nek spodbujevalec. Ta povzroči, da so kovine in polutanti v večji meri raztopljeni in zato tudi bolj mobilni. Takšne pa rastline lažje absorbirajo.

• Poljedelstvo

Res je. Tudi poljedelstvo kot način obdelave zemlje oziroma zgornje plasti tal spada v sklop bioremediacije. Zakaj? Različne škodljive snovi, brozga, blato, sedimenti so večinoma vključeni v površini tal. Z rednim oranjem je ta plast tal vedno znova obrnjena in premešana, s čimer je zagotovljena t.i. prezračenost tal oziroma oksidacija. Vsebnost kisika v zemlji je namreč pomemben dejavnik, ki vpliva na kvaliteto in s tem na rodovitnost tal. Ob povečani uporabi ogljikovodikov in pesticidov v kmetijstvu je ta proces še posebej pomemben, pri tem pa se pojavi novo vprašanje onesnaževanja nižjih plasti tal in s tem tudi podtalnice.

• Biokemijski inženiring

• To je veja kemijskega inženiringa, ki se predvsem ukvarja z izdelovanjem in konstruiranjem osnovnih procesov, ki vključujejo biološke organizme in molekule. Veliko se povezuje s farmacijo, z biotehnologijo in industrijo čiščenja vode. Bioreaktorji so ena največjih pridobitev s tega področja. To so posebni prostori, v katerih tečejo bio-procesi, s katerimi pridemo do človeku uporabnih snovi.

• Kompostiranje

Kompostiranje je biološka razgradnja organskih odpadkov, rastlinskega ali živalskega izvora s pomočjo mešane mikrobne združbe v ogretem, aerobnem okolju. Z njo pridobimo higieniziran, humificiran stabilni produkt prstenega, temnega, drobljivega izgleda in otipa, ki je uporaben kot gnojilo.

• Bioporast (bioaugmentation)

To je uvajanje oziroma vključevanje skupine mikrobskih organizmov istega izvora ali pa gensko spremenjenih mikrobov z namenom bioremediacije. Ponavadi raziskave najdlje trajajo na stopnji, ko ugotavljajo, v kakšnem okolju lahko stimulirajo prvotne mikroorganizme in jih pripravijo do pozitivne dejavnosti. Če jim to ne uspe, je raziskava neuspešna (pri določeni vrsti mikroorganizmov) ali pa pride na vrsto genski inženiring. Na žalost o uspešnosti raziskav velikokrat odloča denar, saj so raziskave, sploh ko gre za genski inženiring, precej drage. Kljub temu pa je v tej panogi precejšnja perspektiva.

• Biostimulacija (biostimulation)

Ta proces vključuje spreminjanje okolje z namenom, da bi stimulirali obstoječe bakterije, ki so prisotne v zemlji, in jih pripravili do bioremediacije. To jim uspe z dodajanjem različnih hranil v zemljo, npr. fosfornih, dušikovih, ogljikovih…

Kruh po kosilu

Današnja sladica po kosilu je bil kruh iz krušne peči. Domač, slasten, izvrsten. Za pokušino kliknite na spodnje fotografije.

Biotehnologija 5.

Nekaj malega o vrstah gensko spremenjene hrane.

Flavr Savr® paradižnik

Proizvaja ga Calgene, Inc. in je bil s tehnologijo protismiselne RNK spremenjen, da dozori na rastlini. Hkrati omogoča daljše skladiščenje. V trgovinah je od 1994. Pomembno je pripomogel k temu, da lahko imamo svež paradižnik na voljo v trgovinah skozi celo leto. Sadeži so večji, obstojnejši in odpornejši. V primerjavi z »navadnimi« paradižniki dozorijo na rastlini in ga ni potrebno poškropiti z etilenom preden ga izvažajo. Etilen namreč sproži dozorevanje klasičnih paradižnikov med samim transportom, saj so sadeži obrani še nedozoreli. Ena od pomembnih posledic za trženje modificiranega paradižnika je tudi ta, da dozorevanje plodov na sami rastlini pomeni boljši in polnejši okus. Ker so sadeži večji, jih je lažje proizvesti več. To je še posebej pomembno za predelovalce paradižnika, npr. proizvajalce kečapa, paradižnikove mezge ipd. Glede varnosti uživanja Flavr Savr® paradižnikov ni dilem, saj se je izkazalo, da ima povsem enake esencialne karakteristike kot klasični paradižnik. Neškodljivost so prvi priznali v ZDA, povsod po svetu pa dandanes velja, da paradižniki modificirane vrste niso posebej označeni. Nasprotno, dandanes smo prej priča t.i. ekorevoluciji ali biorevoluciji, ko so povsem biološko neoporečni izdelki izraz kakovosti, kar se pozna tudi pri tržni ceni.

Bt koruza

Koruzo v veliki meri ogrožajo škodljivci vseh vrst in pogosto so ravno ti krivci za slabe letine. Kmetje so velikokrat imeli slabe donose, potrošniki manj hrane, živina prav tako. Zelo pogost škodljivec je evropski koruzni svedrc. Zato so že včasih kmetje uporabljali številna sredstva proti škodljivcem, ki pa hkrati vplivajo na kakovost in oporečnost hrane. Velikokrat vplivajo tudi na organizme, za katere bi želeli, da preživijo, saj so koristni. Tu se je pojavil velik izziv za biotehnologe. Kako pomagati koruzi k boljši rasti, hkrati ohraniti kvaliteto ter zatreti škodljivce? Naloga se je zdela dolgo časa zelo težka. Znanstveniki so najprej ugotovili, da v tleh živi bakterija Bacillus thuringiensis ali BT bakterija. Ta proizvaja protein, ki je toksičen za določene insekte, neškodljiv pa je za rastline in živali. Tu se je kar sama ponudila rešitev. S prenosom genov za ta protein v koruzo, je koruza postala toksična za škodljivce, ki običajno žive na njej. S tem se je bistveno zmanjšala potreba po kemijski zaščiti.

Soja

Tudi soja je dandanes precej izboljšana. Večina, ki se je danes prideluje, je simbiotsko povezana z bakterijo. Ta naj bi bila dana v sožitje že v času semena, tako pa so omogočeni boljši hektarski donosi. Prednost takšne soje je tudi v prilagodljivosti na različne podnebne razmere. Tako lahko uspeva v različnih podnebnih pasovih, posledično pa so ljudje s pridelovanjem soje pogosto v veliki meri spremenili prvotno naravno vegetacijo.

Krompir s povečano vsebnostjo škroba

Podjetje Monsanto je razvilo krompir s povečano količino suhe snovi (ali škroba) tako, da je vnesel v rastlino bakterijski gen za sintezo škroba. Tak krompir pri pečenju veže manj olja, skrajšan je čas priprave in izboljšan je okus “čipsa” iz takega krompirja.

FreshWorld Farms sladke mini paprike

Glavni proizvajalec je DNA Plant Technology Corporation. Imajo nov, sladek okus, globoko rdečo barvo in so skoraj brez semen. Pridobljene so s tehnologijo anter in namnožene tako da ohranijo svoje lastnosti okusa, teksture in odsotnost pešk.


Gensko spremenjene hrane je ogromno. Skorajda vsako sadje je izboljšano, tudi zelenjava je večinoma gensko modificirana. Vse to znanstveniki počnejo z namenom, da bi zmanjšali lakoto na svetu in omogočili pridelavo hrane na območjih, kjer to do sedaj ni bilo mogoče. Ne smemo pozabiti na različne prehrambene izdelke, ki jih izboljšajo med samo proizvodnjo (npr. mlečni izdelki).

Biotehnologija 4.

Danes bom v okviru biotehnologije najprej napisal nekaj o GMO-jih oziroma genetsko modificiranih organizmih.

To so spremenjeni oziroma modificirani organizmi z rekombinacijo dednega materiala. Geni, ki jih znanstveniki prenašajo iz organizma v organizem, so najprej testirani v epruvetah in šele nato vgrajeni v želeni organizem. V njem postane vneseni dedni material del primarnega dednega materiala organizma. Na tak način spremenijo genotip organizma, kar se seveda kaže tudi v fenotipu. Postopki izmenjavanja dednega materiala so sicer različni.

Izmenjava genov najpogosteje poteka s pomočjo križanja (crossbreeding) ali z mutacijami. Pri križanju nastanejo hibridi, bodisi živali, bodisi rastline. Med živalmi so najbolj znane hibridne miši in nekatere vrste rib, med rastlinami pa različni mikroskopski organizmi, ki jih je najlaže modificirati in kasneje tudi koristno uporabiti v farmaciji. Zelo interesantni so geni za fluorescentne beljakovine. Ti geni se izrazijo skupaj z drugimi kompleksnimi proteini praktično v kateremkoli organizmu, to pa je lahko izredno koristno za druge znanstvenike, npr. biologe, zdravnike… Tako modificirani organizmi so že v uporabi za raziskave raka in drugih bolezni.

• TRANSGENE RASTLINE

To so torej gensko modificirane rastline, ki jih spreminjajo z namenom izboljševanja. Raziskave so usmerjene predvsem na področje hrane, torej izboljševanja različnih pridelkov. Zato bomo podrobneje pogledali gensko spremenjeno hrano.

"Gensko spremenjena hrana je sestavni del naše prehrane. Ne glede na to, v kolikšni meri ji nasprotujemo in se je bojimo, je med nami, bodisi kot osnovno živilo bodisi kot sestavina hrane. Večinoma se ne zavedamo njene prisotnosti. Po nekaterih ocenah kar 60 odstotkov izdelkov, ki jih prodajajo v trgovinah po vsem svetu, vsebuje dele transgenega porekla, in sicer brez védenja potrošnikov. Po nekaterih teorijah gensko spremenjena hrana povečuje tveganje za razvoj raka, pripisujejo ji krivdo za povečano pojavnost alergijskih bolezni in tudi slabljenje imunskega sistema. Na drugi strani v rabi genskega inženiringa v kmetijstvu mnogi vidijo rešitev za ekološko krizo, ki je posledica industrijskega kmetijstva, in s tem rešitev problema lakote v svetu. Prednosti genskega inženiringa v poljedelstvu naj bi se kazale v znatno manjši potrebi po uporabi pesticidov, ki onesnažujejo okolje, izboljšanih tehnikah shranjevanja hrane, izboljšanju njene kakovosti in povečanju donosa na podnebno neustreznih območjih.

Gensko spremenjena hrana je dosežek biotehnologije oziroma rabe genskega inženiringa z namenom spreminjanja posameznih značilnosti živila, da bi s tem dosegli njegovo "boljšo kakovost in večjo količino". Živilu v laboratoriju spremenijo genske značilnosti tako, da vzamejo enega ali več genov iz drugega živila ali organizma z določenimi značilnostmi, ter jih vstavijo v dedni genski material živila, ki ga želijo spremeniti, vse seveda s ciljem njegovega "izboljšanja". Opozoriti je treba, da tako spremenjeni material ne le odraža nove značilnosti, ampak ga prenaša na svoje bodoče potomstvo. Problem genskega inženiringa je v tem, da do tega lahko pride tudi med bitjema, ki ne pripadata isti vrsti, kar je proces, ki v naravi tako rekoč ni možen. Nova bitja (rastline in živali) so na eni strani, denimo, odpornejša na posamezne žuželke, viruse, glivice in pesticide, kar lajša njihovo proizvodnjo in povečuje donos. Na drugi strani ta proces vodi do sprememb v ekološkem sistemu, saj odstranjuje nekatere koristne rastline in žuželke, a tudi ustvarja nova bitja, ki kot taka ne obstajajo v naravi in katerih vpliv na planetarno ravnotežje še ne poznamo. Pogosto so namreč ravno transgeni organizmi tisti, ki prevladajo okolju.

Poraja se nam vprašanje pomena spreminjanja hrane, a nanj ni težko odgovoriti. Cilj takšnega početja je predvsem v poskusu rešitve problema lakote na svetu. Če upoštevamo, da se bo število ljudi na zemlji v naslednjih sto letih povzpel na najmanj deset milijard, bi se morala kmetijska proizvodnja, če naj zadosti prehranskim zahtevam tolikšne populacije, podvojiti. S trenutnimi obdelovalnimi površinami tega ni možno doseči, sploh ker površina obdelovane zemlje nenehno upada. Biotehnologija je v tem primeru pomembna pomoč, saj bi lahko omogočila vzgajanje posameznih rastlinskih vrst na neobdelanih površinah in ustvarila rastlinske vrste, odporne na različne podnebne razmere. Te rastlinske vrste bi imele znatno večji pridelek in tako v veliki meri zmanjšale izgube, ki jih pridelkom povzročijo napadi žuželk in parazitov. Posledično bi vzgajali bolj zdravo živino, odpornejšo na okužbe in parazitske bolezni, ki bi tudi hitreje rasla. Vse to bi lahko spodbudilo in pospešilo razvoj najrevnejših držav sveta. Tu so še raziskave, katerih cilj je ustvariti rastlinske vrste, ki bi bile sposobne sintetizirati posamezne zdravilne snovi.

Kakšne so prednosti gensko spremenjene hrane? Zagotovo drži, da imajo gensko spremenjeni organizmi izjemen potencial, ko gre za izboljšanje človekovega življenja. Pri nekaterih gensko spremenjenih rastlinskih kulturah, ki so postale odporne na posamezne žuželke, parazite in škodljiv plevel, to pomeni, da pri njihovi vzgoji ni več treba uporabljati nekaterih insekticidov in pesticidov. Z zmanjšano rabo teh kemičnih snovi omejujemo onesnaženost okolja, povrhu to pomeni prihranek osnovnih dobrin, kot sta čas in energija, potrebna za proizvodnjo. V prihodnosti pričakujejo možnost oblikovanja gensko spremenjenih rastlinskih kultur, ki bodo lahko obrodile pridelke z zaželeno hranilno, energetsko in funkcionalno sestavo, s čimer bi dosegli zmanjšanje industrijske obdelave, a tudi manjšo rabo nekaterih aditivov in polimerov.
In slabosti? Še vedno ni možno z natančnostjo opredeliti problemov, ki izhajajo iz proizvodnje in uživanja gensko spremenjenih živil, predvsem zato, ker primanjkuje dolgoročnih poskusov. Gensko spremenjeni izdelki so vsekakor novost, ki bo vplivala na človekovo zdravje in življenjsko okolje. Za zdaj še ni dovolj raziskav, ki bi lahko potrdile neškodljivost tovrstnih izdelkov. Prav zato je britanska vlada vložila moratorij (odlog) na rabo gensko spremenjenih izdelkov, vse dokler ne bo trdnih dokazov, s katerimi bi lahko absolutno izključili morebiten negativen učinek tovrstnih izdelkov na človekovo zdravje.

Motiviran sum izhaja iz tako imenovanega "zunanjega gena", ki ga prinesejo v sestav gensko spremenjenih živil. Skozi zgodovino je človek dosegel določeno intergenetično navajenost na DNK različnih živil, s katerimi je prihajal v stik. Gre za dokaj počasen proces, ki bi, z uvajanjem velikih količin gensko spremenjenih živil, najbrž povzročil negativne vplive na človekovo zdravje. Ena od neznank gensko spremenjenih živil je povezana z morebitnim alergijskim učinkom beljakovine, proizvoda genske modifikacije, ki bi utegnila pripeljati do razvoja novih vrst alergij. Že zdaj je namreč približno 0,25 odstotka otrok in 0,5 odstotka v svetu odraslih alergičnih na beljakovine iz hrane. Med drugimi težavami navajajo, da nekatera transgena semena lahko povzročajo odpornost na običajne antibiotike.

Veliko znanstvenikov trdi, da se pojavlja vse več primerov preobčutljivosti (netolerance) na posamezna živila, ter omenjajo povečano pogostost celiakije. Celiakija ali glutenska enteropatija je kronična bolezen tenkega črevesja, ki se kaže z malabsorpcijo zaradi trajne preobčutljivosti na gluten, beljakovino, ki jo vsebujejo posamezna živila. Kot morebitni vzrok za ta pojav navajajo prav gensko spremenjena živila. Drugi, nič manj pomemben problem, ki ga omenjajo znanstveniki, je, da v nasprotju s kemično škodljivimi izdelki, kot so, denimo, pesticidi, gensko spremenjenih izdelkov ni mogoče umakniti s trga. Rezultat biotehnologije so namreč novi organizmi, ki se samostojno razmnožujejo, mutirajo in migrirajo. Ko jih enkrat ustvarimo in spustimo v obtok, so trajni in jih ne moremo več umakniti, razmišlja George Wald v svoji knjigi Proti genskemu inženiringu (The case against genetic engineering). Kot lahko ugotovimo, je nevarnosti kar precej, a je dejstvo tudi to, da trdnih dokazov o škodljivosti gensko spremenjene hrane ni. Raziskave, ki bi škodljivost dokazale, namreč še ne potekajo dovolj dolgo. Ravno tu pa je jedro spora številnih znanstvenikov, saj se mnogi bojijo, da bo takšno početje imelo strahotne dolgotrajne posledice.

Naj omenim, da je široko nezaupanje do gensko spremenjene hrane v Evropi ustvarilo velikanske pritiske na mnoge proizvajalce živil, nekateri od njih, kot so Nestle, Unilever, Carrefour in Sainsbury, so se nato javno opredelili proti rabi gensko spremenjenega materiala pri pripravi prehranskih izdelkov. Precej drugače je v Ameriki. Tam je javnost predvsem zaradi zaupanja v FDA (agencija za zdravila in hrano) ter EPA (agencija za varstvo okolja), bolj naklonjena biotehnologiji. Glavni ustanovi za nadzor nad prehrano in okoljem, ki sta dali zeleno luč komercializaciji gensko spremenjenih izdelkov, v prepričanju, da ne ogrožata zdravja ljudi in okolice, imata namreč precejšen vpliv na mnenje javnosti o zdravju, škodljivih snoveh ipd. Kljub temu še vedno ni znanstvenih spoznanj o morebitnih tveganjih, ki izhajajo iz gensko spremenjenih živil, a tudi ne o morebitnih interakcijah med transgeni in DNK, v katero so vneseni.

In katera živila so najširše uporabljena in hkrati gensko spremenjena? Na naših mizah bomo vsak dan našli kakšno spremenjeno živilo. Paradižnik je bil prva gensko spremenjena rastlinska kultura, ki je prišla na ameriški trg že leta 1994. Z gensko modifikacijo jim je uspelo dobiti večje, obstojnejše sadeže. Losos gensko modificirajo zato, da se ribe hitreje razvijajo in so odpornejše na mraz. Riž je živilo, ki so ga genetiki najbolj preučevali. Gensko modificiranemu rižu odstranijo alergene, sposoben pa je proizvesti vitamine, nekatere antiviralne snovi in cepiva. Ta vrsta žitaric je eden od glavnih, v posameznih delih sveta pa tudi edini vir prehrane. Takšni obliki prehrane zelo primanjkuje vitamina A, kar lahko povzroči hude zdravstvene težave, tudi slepoto. Riž, ki bi bil sposoben z gensko modifikacijo ustvariti vitamin A, bi bil rešitev vseh težav, povezanih z njegovim pomanjkanjem. Tudi soja in koruza sta živili, ki sta v naši prehrani najširše zastopani. Mnenje, da ne prihajamo v stik s temi živili, je zgrešeno, saj sta kot "namišljeni sestavini" prisotni v tisočih izdelkov, njihova navzočnost pa sploh ni označena na deklaracijah." (vir)

O posameznih najbolj znanih produktih na tržišču vam bom poročal v posebenem postu, ker jih je kar precej. Sedaj pa raje poglejmo še transgene živali.

• TRANSGENE ŽIVALI

Raziskave na področju transgenih živali so zaenkrat dosti bolj okrnjene kot raziskave sorodnih rastlin, saj se zaenkrat njihova koristnost še ni izkazala v tolikšni meri. Res pa je, da z vnašanjem tujih genov v različne živali znanstveniki skušajo ugotoviti zdravilne učinke takšnih sprememb. Testirajo torej vpliv točno določenih genov na zdravje živali. V končni fazi teh raziskav bi seveda bil cilj podobne postopke izvajati pri ljudeh in tako pomagati v zdravstvu. Druga precej zanimiva možnost genskega spreminjanja živali je ustvarjanje večjih, močnejših, debelejših živali. S tem bi lahko v prihodnosti manj živali zadostilo za prehranske potrebe ljudi. Vendar pa gre v tem primeru za velik poseg v ekosistem, v veliki meri bi se porušilo sedanje ravnovesje (kolikor ga je še ostalo). Zaradi tega so ti poskusi zaenkrat še zelo strogo nadzorovani in moralno nesprejemljivi. Kot prvo pravilo vseh raziskav te vrste je, da znanstveniki zagotovijo takšne razmere, da živali ne morejo uiti v okolje.

Kljub temu pa lahko imamo gensko spremenjeno žival celo za domačega ljubljenčka. To so glo-ribe oziroma GloFish, kakor jih originalno imenujemo. Z vnosom tujih genov so raziskovalci dosegli, da se svetijo oziroma bleščijo (po tej lastnosti so tudi dobile ime).

Obstajajo tudi transgeni lososi, ki so precej večji od "naravnih", gojijo pa jih v posebnih gojiščih, kjer je seveda stalna nevarnost, da bi ušli v naravno okolje. Če bi se to pomotoma dejansko zgodilo, bi bile naravne vrste lososa ogrožene, saj samice pri parjenju načeloma izbirajo največje in najmočnejše samce. Transgeni samci pa v teh karakteristikah močno prekašajo nemodificirane losose, kar pomeni, da bi čez čas ravno spremenjeni lososi prevladali in najbrž precej porušili naravno ravnotežje.

Biotehnologija 3.

Glede na različna področja, s katerimi se ukvarjajo biotehnologi, lahko ločimo več smeri oziroma vej biotehnologije.

Rdeča biotehnologija

Ta veja je predana raziskavam na področju medicine, pri čemer najbolj intenzivno skušajo ustvariti organizme, ki bi proizvajali antibiotike. Sem spada inženiring genskih zdravil s pomočjo genske manipulacije.

Bela oziroma siva biotehnologija

Gre za industrijsko biotehnologijo. V razmahu so raziskave organizmov, ki bi proizvajala koristne in uporabne kemikalije. Hkrati težijo k čim nižji porabi različnih industrijskih virov (npr. nafte, rude…) in jih nadomestiti z novimi industrijsko pridobljenimi.

Zelena biotehnologija

Znanstveniki tega področja so ustvarili največ koristnega, saj je to smer, ki se posveča agronomiji, torej kmetijstvu. Na tem področju je ogromno možnosti raziskav. Zelo popularne so transgene rastline, ki so ustvarjene za rast pod specifičnimi pogoji (npr. vremenskimi) s pomočjo genskega spreminjanja. Ustvarjalci teh rastlin lahko določijo, ali bo rastlina uspevala v prisotnosti ali odsotnosti določene kemikalije. Velik up te smeri je ravno v tem, da bi lahko pomagali k uspešnejši rasti rastlin brez škodljivih »tradicionalnih« dodatkov (npr. pesticidov). Lep in uspešen primer takšne rastline je Bt koruza, o kateri nekoliko pozneje. Na splošno lahko rečemo, da ta smer biotehnologije proizvaja okolju prijaznejše rastline, a se ob tem seveda pojavljajo nova vprašanja o užitnosti takšne hrane ali o etiki takšnega početja.

Bioinformatika

To je izrazito interdisciplinarno področje, saj se ukvarja z računanjem različnih bioloških procesov in uvajanjem novih tehnologij za raziskave vseh vrst. Pogosto predstavlja ključ do uspeha na različnih področjih, kot so funkcionalna genetika, strukturna genetika, proteonika… Izredno pomembna je tudi v farmaciji.

Modra biotehnologija

Izraz se uporablja za morske in vodne raziskave biotehnologije, a so še vedno relativno redke.

Biotehnologija 2.

Danes nekaj malega o rDNK in kulturi tkiv ter celic.

Rekombinirana DNK oziroma »ponovno/znova spojena« molekula DNK je umeten DNK niz, ki nastane s kombinacijo dveh drugih nizov DNK v plazmidu.

Plazmid (na sliki označeni z 2) je zunajkromosomska genetična struktura v bakterijskih celicah, ki se lahko replicira neodvisno od bakterije. Plazmidi lahko prenašajo različne gene, ki so odgovorni za različne lastnosti nekega organizma, npr. za rezistenco (odpornost) proti antibiotikom. Plazmidi so ponavadi okroglih oblik. Če je plazmid relativno velik, se v eni v celici lahko pojavi samo eden, če pa so zelo majhni, je lahko v eni sami celici preko tisoč kopij.

Za nas so pomembni plazmidi, ki se uporabljajo pri genskem inženiringu in se imenujejo vektorji. Z njimi lahko prenašamo gene iz enega organizma v drugega. Pomembni so episomi. To so plazmidi, ki se lahko vgradijo v dedni material gostitelja, s tem pa jim je omogočeno širjenje z vsako mitotsko delitvijo celice. Na takšen način postanejo plazmidi sestavni del genskega materiala neke bakterije.

Da lahko govorimo o rekombinirani (rekombinantni) DNK mora biti novo zaporedje v DNK tako, da se ne pojavlja v naravi. Kljub temu da rekombinacija poteka tudi v naravi, npr. s procesom crossing over, termin rDNK označuje le molekule, ki nastanejo s kombiniranjem in združevanjem nizov molekul DNK, ki izhajajo iz dveh različnih bioloških virov.

Na spodnji sliki je lepo vidno, da ostane dedni material plazmidov (2), katerih genski material ni vključen v kromosomsko DNK (1), ločen od nje pri vseh naslednjih mitotskih delitvah (3). Če se odsek dednega materiala plazmida vključi v genski zapis kromosomske DNK, bo tako tudi v vseh naslednjih celicah in posledično v vsej bakterijski koloniji. Na takšen način lahko iz enega organizma s pomočjo posredovalcev (plazmidov) prenašamo gene enega organizma v drugega.

Kultura tkiv - ta izraz se nanaša na rast tkiv in celic izven organizmov, torej ločeno od njih. Dandanes se ta izraz bolj specifično nanaša na rast rastlinskih ali živalskih celic in vitro oziroma v steklu (v tem primeru je mišljena laboratorijska steklovina). Podobno se imenujejo otroci, ki so umetno oplojeni v epruvetah, »otroci iz epruvete«. Vsekakor so zelo pomembne raziskave tega področja, saj se trudijo z gojenjem nediferenciranih celic ustvariti nekakšno banko tkiv, ki bi jih nato lahko uporabili v živih organizmih (seveda tudi pri človeku). Deloma zdravnikom, znanstvenikom, raziskovalcem to že uspeva, spomnimo se npr. na presajanje kože, a je še vedno zelo pereč problem sprejemanja tkiv s strani organizma. Pogosto ta »nova«, še neizpopolnjena, tkiva telo zavrne.

Biotehnologija 1.

Pred kratkim sem pri pouku kemije predstavil nekaj osnovnih stvari o biotehnologiji, zato sem se odločil, da nekaj osnovnih informacij zapišem tudi na tem blogu.

Danes bom napisal nekaj splošnih lastnosti biotehnologije.

Kaj pravzaprav je biotehnologija?

Glede na to, da je biotehnologija še zelo mlada veja znanosti, je definicij več, kljub temu pa imajo vse neko skupno noto. Najprej moram poudariti, da je to interdisciplinarna veda, ki združuje področja biologije, kemije in tehnologije. Uporablja žive organizme, celice in njihove dele v industrijske namene, v kmetijstvu, medicini, veterini in varovanju okolja. V praksi biotehnologija pokriva področja kot so genski inženiring, raziskave mikroorganizemskih kultur, optimizacije življenjskih okolij mikroorganizmov in tudi razvoj laboratorijske in industrijske tehnologije potrebne za vse prej našteto. Biotehnologijo lahko razumemo tudi kot manipulacijo z živimi organizmi z namenom, da izdelajo snovi, ki jih lahko v praksi uporabimo, ali pa same koristno pripomorejo v nekem procesu.

Temeljna področja uporabe biotehnologije:

• industrija živil in pijač
• farmacevtska industrija
• medicina in veterina
• agronomija
• živinoreja
• kemična industrija
• energetika
• ekologija
• embriologija
• genski inženiring rastlin in živali
• genetika
• biologija celice
• molekularna biologija
• ...

Kot lahko ugotovimo je seznam področij, kjer se uporablja biotehnologija, zelo dolg. Najbrž je ravno to najtrdnejši dokaz o uporabnosti te vede, hkrati pa samo potrjuje, kako soodvisna so različne področja naravoslovja. Mislim, da ni potrebno poudarjati, da so tudi znanja s področja matematike osnova za nadaljnje delo oziroma raziskovanje.

Leta 1992 je v Riu de Janeiru potekal pomemben shod predstavnikov vseh držav Združenih narodov, kjer so določili uradno definicijo biotehnol ogije:

Biotehnologija pomeni kakršnokoli tehnološko dejavnost, ki uporablja biološke sisteme, žive organizme ali "izpeljanke" teh dveh z namenom, da ustvari ali modificira izdelke ter procese za specifično uporabo.«

Kot ponavadi so tudi pri definiciji biotehnologije Američani nekoliko drugačni. Pri njih se namreč izraz biotehnologija večinoma nanaša na rekombinantno molekulo DNK (rDNK) in kulturo tkiv. Biotehnologija torej pomeni tudi raziskov anje rekombinacije DNK in proučevanje novih, še nediferenciranih, tkiv.

O rekombinantni DNK in kulturah tkiv ter celic pa naslednjič...

Moja Ushairi

Začenjam jo pisati. Nepričakovano in brezciljno jo pišem.
Kakor da odtrgal bi cvet za cvetom, tako jaz pišem črko za črko.
In kakor vejico za vejico danem v vazo, tako jaz skladam besedo za besedo.

Nemalokrat brezbrižno in vedno premišljeno, iskreno pišem.
Pišem, kar zdi se mi in pišem, kar mislim, čutim, doživljam.
Nastajajo vedno znova, ena za drugo, počasi ali hitro. Kakor kdaj.

Najprej pomislim, ali sploh bi začel. Ali je vredno ali ne? Ima smisel?
Nato sedem, buljim, premišljujem, obračam črke, zloge, besede, verze.
Pišem, brišem, se jezim, obupujem, hrepenim, se veselim. Ustvarjam.

Kreiram glede na lastno naravo, polagam besede v svojo in tujo glavo.
Kje torej sploh smisel je, vedno vprašam se. In le pišem, brišem, obračam, zmigujem.
Nastajajo vsaka zase, vsaka poseben zaklad, vsaka posebna črna luknja.

Včasih padam. Padam, kakor da ni konca. Včasih se vzpenjam, kakor da že vidim vrh.
Včasih lebdim ali letim, spet drugič se sprehajam med živčnimi končiči.
Ravno ti so razlog, da nastajajo in so. Pesmi, iskrene, srčne, drugačne.

Čakajoč na Pomlad

Vsako leto bolj in bolj, vsako leto znova in znova ljubim Pomlad.
Svežo, sončno, sijočo, cvetočo in zaljubljeno Pomlad.

V srcu vselej neka nova spoznanja, neka nova hrepenenja.
Veselim se presenetljivih dogodkov, veselim se avantur.

Pomlad, sedaj, ko sem še mlad, poskrbi, da sem bogat.
Poln čustev in poln sončnih žarkov, kakor da bi oživel.

Raich, Majdičeva in Strel

Preživel sem delovno soboto. Začel sem z angleščino, čez večino dneva (5 ur) nadaljeval z matematiko (adicijski izreki & stuff)... Ob pol štirih sem si naredil kosilo, nato pa še naredil neke vaje za geografijo o Severni Evropi. Zaključil sem z enourno (ali nekoliko daljšo) seanso iz fizike.
Nato sem povsem "zblojen" sedel za računalnik in ugotovil, da je na današnji tekmi za svetovni pokal v Kranjski Gori zmagal Benjamin Raich. Že tretjič zapored. Še enkrat se je izvrstno uvrstila tudi Petra Majdič in s petim mestom na 30 km potrdila, kako izkušena in dobra tekmovalka je. Še enkrat torej: "Kapo dol!" Spomnil pa sem se tudi na Martina Strela, ki je za sabo pustil že polovico svoje avanture na Amazonki. Le sprašujem se lahko, kakšen bo prišel na cilj. Živ ali mrtev? Malo za šalo, malo za res.

RazoČaranje

V pričakovanju sončnega dne mine noč
in v novo jutro zbudim se ves zaspan.
Sonce, kje si? Saj vendar te ni.
Oblaki prikradejo se v glavo,
pogled ne seže visoko v nebo.
Ne slišim petja ptic, le hrup vozil,
kakor da peljejo se v azil.
Misel temačna, črna postaja,
srce, srce me vse večkrat zavaja.

Black or white?

Filmček, ki sem ga našel na izklopu, me je šokiral. Vredno ogleda!

Kakšna je tvoja osebnost?

Z izbiro fotografij ugotovite svoj profil osebnosti! Zelo dobro in zanimivo!

Klikni tukaj!

Spremembe na strani

Danes sem imel nekaj časa za predelavo moje strani. Dodal sem nekaj funkcij, spremenil podlago (kar je najočitneje)...

Upam, da vam je všeč. Komentarji so seveda vnaprej zaželjeni.
Kaj menite o prenovi strani?

Kakorkoli, ustvarjal bom še naprej ne glede na računalniške podrobnosti!

Na besedovanje!

Mladost?

Kritičnost mladih naj bila bi gonilo,
a veliko, veliko jih je utonilo.
Kje je moč? Kje so sanje?
Si res pripravljen ubijati zanje?
Naj povem ti: "Nisi." Tvoja pot,
kakor mnogi drugi, ki odšli so od tod,
prenehala se bo takoj,
še preden rekel boš: "Nocoj."
Mladost kaj kmalu ugasnila bo,
življenje prineslo bo nove izzive,
mene pa že sedaj mine,
ko vendar vem, da mladosti ujeti ne smem.

Časopis in svetlo obzorje

Maslena štručka in skodelica čaja.
Ob jutranjem časopisu na svetlem obzorju.
Sveža, dišeča, slastna štručka.
Topel, aromatičen, zdravilen čaj.

Priležeta se oba vsak dan,
naj bo štručka hrustljava ali ne,
naj bo čaja na pretek ali ne,
jutranji časopis nikoli ni zaman.

Čudežne ptice

Priletele so drobne ptice na jutranje bleščeče veje smrek,
polnih rose in zelenja in življenja.
Tiste ptice sredi trat in sredi polj priletele so v naše kraje,
polnih joka in črnine in smrti.

Niso bile krive za grozno trpljenje in nenehno ihtenje,
ne, ne... Bile so kakor žarki upanja, žarki neba svobodnega.
Kakor z raja prispele so med nas, ki nas že skoraj ni bilo.
Namesto v raju srečali smo se še tu, tu, v dolini miru.

Ljudje kar naenkrat oživeli so, naenkrat prebudili se sredi oblakov,
tistih čudežnih, belih oblakov, ki poneso te v lepše kraje.
Z nenada začutili so ljubezen in moč in naenkrat smrti bilo ni več.
Tiste ptice in tisti oblaki sredi polj in sredi trat, na nebu in v dolinah.

Prelepo jutro zbudilo je deželo vso, deželo dela in upanja in hrepenenja.
Noči več ni in smrt je le še senca preteklosti.
Kar zgodi se danes, je življenje in kar govorimo danes, je za prihodnost.
V besedah je hrepenenje in je ljubezen in je smeh.