Edith Piaf

V torek zvečer sva si skupaj s stricem ogledala film Življenje v rožnatem. Film pripoveduje o življenju Edith Piaf, slavne francoske šansonjerke.

Pravzaprav ne bi rad preveč izgubljal besed. Film je odličen, najbolj navdušujoča je seveda vsebina kot takšna - življenje Edith Piaf in različni dogodki, ki jih je prestala.
Morda bi lahko rekli, da je dokaj ženski film - poln emocij, sočutja, prevratov... A je vendar film skupaj z izjemno glasbeno podlago izvrstna večerna sprostitev.

Kdo izmed filozofov je govoril o katarzi? Pri ogledu filma se namreč lahko zlahka zjočeš.

Če imate možnost, potem toplo priporočam download ali pa nakup njene glasbe. Me je navdušila, kar dokazuje dejstvo, da sem si njene pesmi mrmral celo včerajšnje jutro.

Še nekaj linkov:
sl.wiki - Edith Piaf
IMDB - La Mome
Kolosej - Življenje v rožnatem

Nanotehnologija 3. - Nanomateriali

Unikatna pridobitev je znatno povečano razmerje med površino in volumnom snovi. Posebne tehnologije namreč omogočajo »igračkanje« s posameznimi atomi, molekulami... To odpira nove možnosti v znanosti, ki temelji na površini (npr. kataliza). Število fizikalnih pojavov je postalo opazno jasnih, s tem ko se sistem manjša. To vključuje statistične mehanične efekte, kot tudi kvantne mehanične efekte npr. efekt kvantne velikosti, kjer se električne lastnosti trdnih snovi spremenijo z velikim "skrčenjem" v majhne delce. Ta efekt se ne kaže kot sprememba iz makro v mikro dimenzije, postane pa dominanten, ko se doseže nano velikost snovi. Dodatno število fizikalnih lastnosti se spremeni, ko izvedemo primerjavo z makroskopskimi sistemi.

Materiali, zmanjšani na velikost nano, lahko nenadoma kažejo zelo drugačne lastnosti v primerjavi s tem, kar kažejo v velikosti makro (normalna velikost). Neprepustne substance postanejo prepustne (baker), vztrajni elementi postanejo katalizatorji (platina), stabilni elementi pa postanejo vnetljivi (aluminij). Trdnine se spremenijo v tekočine (zlato) na sobni temperaturi. Izolatorji postanejo prevodniki (silikon). Materiali, kot je zlato, ki je kemično vztrajen na normalnih velikostih, lahko služijo kot močni katalizatorji v nano velikostih. Navdušenja nad nanotehnologijo je veliko prav zaradi teh fenomenov.

Fulereni

Fulereni so bili odkriti leta 1985 s strani raziskovalcev na Rice University. Gre za podskupino ogljikovih (karbonskih) alotropov. Mimogrede – alotropija pomeni obstoj elementov v dveh ali več različnih oblikah. Pri ogljiku imamo dve osnovni pojavnosti – diamant in grafit; a so tu še fulereni. Poimenovani so po Richardu Buckminsterju Fullerju.

Kemijsko gledano so to molekule povsem zgrajene iz ogljika, ki so v obliki votlih krogel, elipsoid ali tub – cevk. Cilindrični oziroma valjasti fulereni so poimenovani za karbonske nanocevke oziroma Buckyjeve cevke. Fulereni so v zgradbi precej identični grafitu, ki je zgrajen iz mreže šestkotnih obročev. Pri fulerenih se večinoma pojavljajo šestkotni obroči, sicer pa tudi petkotni in sedemkotni obroči. Slednji so zaslužni za kroglasto, elipsoidno ali valjasto obliko molekul oziroma za neravne cevke (slika).

Čisto na kratko še nastanek nanocevk. Kot vemo dobimo ob dovolj vztrajnem in dovolj močnem stiskanju ogljika diamant. Če smo še nekoliko bolj vztrajni, zagrizeni in ustvarimo še bolj ostre pogoje, se ogljik spremeni v prav tako očarljiv material – nanocevke.

Ogljikove nanocevke so petdesetkrat močnejše od jeklenih žic in lahko prevajajo tisočkrat več električne energije kot bakrene žice. Trdnost nanocevk je naravnost znanstvenofantastična, saj zmore podpirati 50000krat večjo težo od svoje brez deformacij. S tem so znanstveniki »premagali« dosedanjega zmagovalca v naravi – pajkovo mrežo.

Najmanjši fuleren je Buckminsterfuleren C₆₀, njegovo obliko pa lahko primerjamo z obliko nogometne žoge.

Uporabnost nanocevk je zelo široka. Materiali za oblačila, ki se ne zmočijo in ne raztrgajo, neprebojni, super-močni bojni materiali, dodatki k polietilenu – povečajo elastičnost za 30%, športni rekviziti, novi materiali za vesoljsko tehnologijo… so le nekatere možnosti uporabe s področja izboljšanja strukture. Imamo širok spekter uporabe nanocevk v elektromagnetizmu, npr. Bucky-papir, ki je 250krat močnejši od jekla in 10krat lažji – zelo uporaben kot zadrževalec pregrevanja ali pa v letalstvu… Tu so še solarne celice, superprevodniki, nano tranzistorji… Na kemijskem področju se uporabljajo kot filtri zraka ali vode ali pa kot embalaža biotehnoloških produktov (zaradi varnostnih razlogov – nevarnost, da bi spremenjeni organizmi ipd. prišli v okolje). Pogosto je njihova uporaba zelo zaželena pri vsakdanjih produktih, saj zviša njihovo kakovost in obstojnost.

Na tem mestu bi morda izpostavil še električno omrežje nove dobe. Nanokristale, ki so kot majhni energetski stebriči v tankih solarnih ploščah, je mogoče poceni narediti v laboratorijski čaši. Električno energijo pridobivajo tako, da fotoni sončne svetlobe zadevajo kristale, to pa vzbudi elektrone in požene tok po štirih krakih vsakega kristala. Vsak krak je širok približno 20 atomov. S pretokom skozi krake in polimerno podlago nastane električni tok. Kljub temu pa tovrstni štirinožci pretvorijo v električno energijo samo tri odstotke sončne energije, izkoristek klasičnih sončnih celic pa je okoli devetodstoten. Vendar so plošče za izkoriščanje sončne energije v primerjavi s klasičnimi upogljive in cenejše pri izdelavi. Izdelajo jih tako, da kovinske plošče porinejo skozi vrteče se valje, ti pa nanje nanesejo plast nanokristalov. Hiše, ki bi bile opremljene z nanoploščami, bi lahko razbremenile obstoječe električno omrežje, zlasti ob konicah porabe, ki povzročajo prekinitve. Nanosolarjev izdelek SolarPly naj bi imel 12-odstoten izkoristek. Največji izziv je torej spremeniti strukturo kristalov tako, da bo izkoristek še večji.

Nanodelci - nanoprašek

Gre za kakršnekoli delce, ki vsaj v eni dimenziji (dolžini, širini ali višini) merijo manj kot 100nm. Raziskave teh delcev so trenutno v razmahu zaradi široke raznolikosti potencialne uporabe, od biomedicine in optike do elektronike. Pri raziskavah so trenutno vodilni Američani, ki tudi precejšnji delež državnega proračuna namenjajo specifično za raziskave nanodelcev.

Pri običajnih prostorninah določene snovi je število atomov na površini v primerjavi s celotnim številom atomov zanemarljivo, zato nimajo posebnega vpliva na lastnosti snovi kot celote. Če pa govorimo o nanodelcih velikosti do 50nm, temu ni tako. Pri nanodelcih bakra se izredno poveča trdnost, hkrati se dosti bo

lj izrazi kovnost in razteznost materiala. Vendar spremembe velikosti snovi niso nujo zaželene in koristne. Pri feromagnetikih se pri velikostih pod 10nm spremeni magnetno polje že pri sobni temperaturi, to pa jih onesposobi shranjevanja podatkov.

Suspenzija nanodelcev je precej uspešna in ponavadi poteka brez težav, kar je koristno. »Krivec« za to so dovolj velike sile med topljencem in topilom, ki premagajo razlike v gostoti. Ravno te bi namreč lahko bile vzrok potapljanju oziroma plavanju nanodelcev v raztopini. Večina kozmetičnih sredstev temelji na suspenziji nanodelcev.

Pogoste so tudi nepričakovane vidne spremembe pri nanodelcih. Tako se zlato v nano velikostnem razredu pojavlja v temno rdeči in črni barvi.

Kvantni madeži oziroma kvantne pike

To so polprevodniki nano velikosti, ki omejujejo gibanje prostih elektronov, valentnost prostih elektronskih parov ali kar obojih skupaj. Ovirajo jih v vseh treh prostorskih smereh.

Dejavnost kvantnih madežev lahko ima več različnih posledic:

- Povečanje električnega potenciala (zaradi zunanjih elektrod, obstreljevanja, natezanja ali neprečiščenosti)
- Pojav nove mejne ploskve med dvema različnima polprevodnikoma (predvsem pri kristalih) - Pojav nove polprevodniške površine (npr. polprevodniški nanokristal)

- Kombinacija zgornjih posledic

Kvantni madež lahko ima energijski spekter določen na kvant natančno. Lahko so izjemno majhni – 2 do 10nm – ali pa tudi večji – do 100nm. Običajne velikosti so med 10 in 50nm. Če bi bili »nanomadeži« velikosti 10nm v premeru, bi jih lahko v širini palca nanizali kar 2 do 3 milijone.

Pogoste nanostrukture so:

- Kvantne žice – omogočajo gibanje elektronov v dveh smereh in dovoljujejo poljubno širjenje tudi v tretji
- Kvantni slapovi – gibanje elektronov je določeno v eni smeri, preostali dve ostajata poljubni

Poglejmo si zelo lep primer delovanja kvantnih madežev kadmijevega selenida (CdSe). Kvantne madeže različnih velikostih so vmešali v ločene laboratorijske stekleničke in jih obsevali z ultravijolično (UV) svetlobo. Kot posledica se pojavi fluorescenca v različnih barv.

Nanotehnologija 2. - Razvoj nanotehnologije

Kdaj se je nanotehnologija pojavila v znanosti? Od kod izvira? Kateri možje so prispevali levji delež v razvoju? V nekaj odstavkih - zgodovina nanotehnologije.

(Prvo dejstvo, ki bo bralcu najbrž všeč, je to, da je nanotehnologija še zelo mlada veja znanosti oziroma tehnologije, tako da zares ni veliko zgodovinskih podatkov, s katerimi bi izgubljali čas.) Poleg tega mladost te veje znanosti dodatno nakazuje na to, da ostaja še veliko novih izzivov in raziskave še zdaleč niso na koncu. Prej obratno, na začetku!

Na preprostih primerih, kot sta izdelava jekla, različnih drugih zlitin ali pa morda vulkanizacija gume, lahko ugotovimo, da so se ljudje nezavedno srečevali z nano procesi že tisoče let nazaj. Omenjeni procesi in še mnogi drugi namreč potekajo na atomarni oziroma molekularni stopnji. Pride do spremembe strukture materiala. To pa je že eno področje nanotehnologije. Atomi imajo namreč radij okoli 0,1nm.

Pravzaprav se je področje kemije že precej razvilo, ko o nanotehnologiji, ki jo poznamo danes, ni bilo ne duha ne sluha. Zakaj? Največja ovira pri raziskovanju tako majhnih delcev so bile neustrezne naprave oziroma vedno večje zahteve človeka, ki je vseskozi težil k višjim ciljem, torej najti bistvo snovi.

Maxwellov hudič

Prva pomembnejša letnica je 1867, ko si je James Clerk Maxwell prvi zamislil poskus, s katerim bi lahko ločil osnovne delce dveh zmešanih plinov. Poskus se imenuje Maxwellov hudič. Razmišljal je v smeri, da so osnovni delci posameznih plinov različno veliki. Torej morajo biti eni večji, drugi manjši. Premišljen poskus je bil zamišljen v obliki posode, ki bi bila pregrajena s tanko pregrado, ki bi imela majhno »hudičevo« loputo. V tej posodi (v obeh prostorih – A in B) bi na začetku bila zmes dveh plinov pri isti temperaturi. Potem bi naključno prišlo do trčenja nadpovprečno hitre molekule ob vratca in molekula bi prešla v drug prostor (recimo iz A v B). Na takšen način bi po Maxwellovih sklepanjih lahko prišlo do popolne ločitve posameznih plinov (malo preveč enostavno, kajne?). Vendar pa je potrebno opozoriti, da bi povprečna hitrost molekul v A padla, medtem ko bi v B narasla. Ob tem Maxwell ni upošteval drugega zakona termodinamike, saj bi v A temperatura padla, v B pa narasla. Vemo pa, da iz hladnejšega področja v toplejše delci ne morejo prehajati, tako da takšno ločevanje zmesi plinov ni mogoče.

Enoplastni epiteli

Pomembna pri raziskovanju snovi na molekularni ravni sta tudi Irving Langmuir in Katherine Blodgett, ki sta v dvajsetih letih dvajsetega stoletja predstavila koncept enoplastnih epitelov. To so enoplastni sloji zgoščenih atomov, molekul ali celic. »Monolayers«, kakor jih imenujemo v angleščini, so široko zastopani predvsem na področju biologije. Miceliji, omrežja hif, ki tvorijo podgobje gliv, so tehnično gledano enoplastni epiteli, fosfolipidni dvosloji so pravzaprav dvojni »monosloji«, v

ečplastna povrhnjica kože je sestavljena iz več med seboj povezanih »monoslojev«… Tudi pri razvoju nediferenciranih tkiv se celice vedno delijo ena ob drugo in ne ena nad drugo, saj je za vse najbolje, če imajo neposreden stik z gojiščem, a hkrati ohranjajo zadosten stik s sosednjimi celicami. Langmuir je bil nagrajen z Nobelovo nagrado za področje kemije.

Teoretska podlaga

Prva omemba nekaterih značilnih konceptov nanotehnologije je bila v govoru Richarda Feynmana There's plenty of room at the bottom (»Na dnu je veliko prostora«). O tem je spregovoril na srečanju ameriške fizikalne družbe, ki se je združila decembra 1959. Feynman je opisal postopek, s katerim bi lahko manipulirali s posameznimi atomi ali molekulam

i, pri tem pa bi uporabljali set zelo natančnih orodij za izgraditev in operacijo še manjšega seta vse do želene velikosti. V okviru tega je napovedal, da bodo težave velikosti nastale zaradi različnih fizikalnih pojavov: gravitacija bi naj postala vse manj pomembna, površinska napetost in Van der Wallsova privlačnost pa vse bolj pomembna. Ta osnovna ideja se je pokazala kot možna.

Definicija in pospešen razvoj

Strokoven izraz nanotehnologija je bil definiran s strani tokijske univerze znanost po zaslugi profesorja Norio Taniguchi-ja v letu 1974. Opredelil jo je takole: »Nanotehnologija v glavnem sestoji iz procesiranja, ločevanja, utrditve in deformiranja materialov na ravni atoma ali molekule.«

V osemdesetih je bila osnovna zamisel raziskana v globine pod nadzorom doktorja Kima Erica Drexlerja, ki je zvišal pomen pojava nanotehnologije in je še posebej uspešen na področju molekularne nanotehnologije (MNT). Svoj ugled in spoštovanje si je pridobil skozi govore in knjige: Engines of creation: The coming era of nanotechnology in Nanosystems: Molecular machinery, manufacturing and computation. Tako se je pojem pojavil v aktualni obliki.

Napredek eksperimentiranja

Nanotehnologija in nanoznanost sta se začeli v zgodnjih osemdesetih z dvema gl

avnima razvojema: cluster science (znanost majhnih delcev, ki načeloma vsebujejo med 3 in 3*10⁷ atomov) in iznajdba mikroskopa STM - scanning tunneling microscope. Ta napredek je vodil k odkritju karbonskih nanocevk malo po letu 1986. V drugem razvoju sta bila sinteza in lastnosti večprevodnih nanokristalov že raziskovana. To pa je vodilo v hitr

o naraščajočo število nanodelcev kovinskih oksidov (ki jih prištevamo k t.i. anorganski nanotehnologiji).

Perspektiva materialov, nova orodja in tehnike

V zadnjem desetletju je bil največji napredek ravno na področju materialov in njihove nanostrukture. Posegi v nano velikostna območja nam omogočajo ustvariti povsem nove materiale in doseči izjemne lastnosti materialov.

Nanotehnologija 1. - Kaj je nanotehnologija?

Nanotehnologíja je izraz, s katerim označujemo tehnološki razvoj v nanometrskem merilu, navadno v velikostih od 0,1 do 100 nm (en nanometer je enak tisočinki mikrometra ali milijoninki milimetra). Včasih se izraz uporablja ohlapneje za vso mikroskopsko tehnologijo.

V bistvu gre za polje uporabne znanosti in tehnologije, ki pokriva zelo širok tematski obseg. Glavna združitvena tema je nadzor materije, ki se giba v zgoraj omenjenih velikostnih okvirih. Med bolj pomembnimi področji, ki jih obsega so polje koloidne znanosti (koloidi so snovi z visoko molekularno maso, ki ne prehajajo skozi polprepustno membrano), mehanska fizika in multimolekularna kemija. Pojmovanj, ali je nanotehnologija le pripomoček tem vedam ali pa je nanotehnologija dosežek/vrh teh področij, je veliko; mnenja so različna in zato to vprašanje ostaja odprto. Nekateri vidijo nanotehnologijo kot pojem marketinga, ki s pridom izkorišča raziskave že omenjenih področij.

Kljub navidezni lahkosti definicije nanotehnologija pravzaprav združuje raznolike zadeve povpraševanj. Je presek mnogih disciplin, med drugimi tudi že omenjene koloidne znanosti, znanosti o materialih, električnega inženiringa… Bistvena se zdi razširitev obstoječih znanj v nano obliki ali "predelava" znanosti v novi obliki z uporabo novih metod.

Temelji na dveh pristopih. Prvi je »bottom up« pristop, kjer so naprave in materiali narejeni iz molekularnih komponent, ki se kemično združujejo skozi principe molekularnih spoznanj. Drug je znan kot »top down« pristop in temelji na sestavljanju nano naprav iz večjih bitij oziroma z njihovo pomočjo, toda brez kontrole na stopnji atomov.

V nanometrskem merilu postanejo pomembni kvantnomehanski pojavi, ki imajo včasih kontrastne posledice. Pri nanotehnološki obdelavi površin je moč doseči veliko povečanje razmerja med površino in prostornino telesa, kar je uporabno pri površinskih pojavih, kot je kataliza.

Gostota elementov v čipih sodobnih računalniških komponent (npr. število tranzistorjev na enoto površine) še vedno narašča eksponentno, fundamentalne omejitve elektronike pa ne dopuščajo v nedogled takšne rasti, ki jo opisuje Moorov zakon. Po zdajšnjih ocenah bo ta meja dosežena v 10-15 letih, ko bodo naraščajoči stroški izdelave preprečili nadaljnjo miniaturizacijo. Nanotehnologijo v tem kontekstu vidijo kot naslednji logični korak v razvoju računalniške arhitekture.

Izraz nanotehnologija pogosto uporabljajo kot sinonim za molekularno nanotehnologijo (MNT), hipotetično napredno obliko nanotehnologije, za katero se pravijo, da ima precejšen potencial v prihodnosti, čeprav se ocene o tem, kdaj natančno, razlikujejo. Izraz nanoznanost se uporablja za opis interdisciplinarnega polja znanosti, posvečenega razvoju nanotehnologije.

Kakor v katerikoli drugi vedi je tudi pri nanotehnologiji izrednega pomena razvoj novih orodij, pripomočkov, s katerimi lahko opazujemo različne procese, strukture ipd. V zadnjem času je pomembna nova generacija analitičnih pripomočkov, npr. AFM - atomic force microscope. Ta je kombiniran z očiščenimi oziroma prenovljenimi procesi kot sta electron beam litography in molecular beam epitaxy. Novi instrumenti omogočajo preudarni nadzor nad nanostrukturami, opazovanje novih fenomenov, »manufakturo« polimerov, ki temelji na strukturi molekul, zasnovo računalniških čipov temelječih na površinski znanosti…

Na sliki: Richard Smalley

Miopija, kratkovidnost (myopia, nearsightedness)

- Nastane zaradi očesne leče, ki lomi pri nenormalno dolgem zrklu vzporedne svetlobne žarke v žarišče pred mrežnico. Pri miopiji se stanje popravi z rabo različnih (divergentnih) očalnih leč, ki pomaknejo podobo nazaj na mrežnico. /Leksikon Naravoslovje. Cankarjeva založba; Ljubljana 1996/

- Je v naši družbi najpogostejša težava vida in za njo trpi vsak peti posameznik. Če smo kratkovidni, vidimo ostro bližnje predmete. Bolj kot se predmeti odmikajo, manj ostri postanejo. Pri kratkovidnosti je moč loma v očeh prevelika, kar je največkrat posledica podaljšanega zrkla ali predebele leče. Kratkovidnost je napaka očesa pri kateri se žarki zberejo pred mrežnico in jo zadenejo, ko se že razhajajo. Kratkovidni morajo nositi naočnike z lečo, ki razpršuje žarke, da nastane slika na mrežnici. Dioptrija očal, ki jih nosijo je negativna. /sl.wikipedia/

- Is a refractive defect of the eye in which collimated light produces image focus in front of the retina when accommodation is relaxed. Those with myopia typically can see nearby objects clearly but distant objects appear blurred. With myopia, the eyeball is too long, or the cornea is too steep, so images are focused in the vitreous inside the eye rather than on the retina at the back of the eye. The opposite defect of myopia is hyperopia or "farsightedness" or "long-sightedness" — this is where the cornea is too flat or the eye is too short. Mainstream ophthalmologists and optometrists most commonly correct myopia through the use of corrective lenses, such as glasses or contact lenses. It may also be corrected by refractive surgery, such as LASIK. The corrective lenses have a negative optical power (i.e. are concave) which compensates for the excessive positive diopters of the myopic eye. In some cases, pinhole glasses are used by patients with low-level myopia. These work by reducing the blur circle formed on the retina... /en.wikipedia/


Več informacij na/more information on:
- IMPA
- google images - myopia
- eyesight.ca

kS 13

Povej mi, kdo je pošten. Jaz ne najdem nikogar.

kS 12

Kritično opredeljevanje sebe do sveta in sveta do sebe te dopolni kot Človeka.

O zlatih žarkih

Če želite polneje živeti, morate spoznati umetnost uživanja v malih, drobnih trenutkih življenja. Ta svet res ni v celoti zlat, a na njem je nešteto zlatih žarkov, ki čakajo na odkritje...

H. A. Porter

Občutje

Uživam, ko zjutraj vidim sonce na obzorju
in slišim kapljice polzeti po sveže zelenih bilkah bujnega travnika.
Na nebesno modrem nebu pojavljajo se prvi, čisto nežni oblački
in znova me prevzame občutek svobode, veselja in življenja.
Dan se začne in moje srce se polni z vsem bogastvom,
ki mi ga prinašajo vsi čisti elementi vsakdana.
A dan ni dnevu enak, čudovita je raznolikost mojega bivanja,
iskren nasmeh ob mislih na vse to se riše mi na obrazu.
Narava podari mi ogromno novega, lepega, nedotakljivega,
toda vse večje vrednote najdem v ljudeh, ki obdajajo me.
Resnični nasmehi prijaznih ljudi - rad jih sprejemam vsako sekundo
in čutim, da radi imajo me takšnega, kakršen sem.
Ko vedno znova potrjujem sam sebi občutek miru,
sprašujem se, kako izjemno je, da sem jaz in da sem tu.
Ugotavljam, da lepota življenja vendar ni odvisna od drugih,
življenje je moje, življenje izpolnjujem sam z energijo, ki jo imam.

Vorančevi Samorastniki

Ravnokar sem prebral novelo Prežihovega Voranca - Samorastniki.

Kakor morda veste, je v tem delu avtor opisal življenje Hudabivškove Mete, ki je kot dekla delala na Karnicah. Že pri sedemnajstih letih je z gospodarjevim sinom Ožbejem zanosila in bila močno obsojena tega dejanja. Kljub krutemu kaznovanju in nasprotovanju Karniškega očeta je ljubezen med njima še vedno ostala močna, kar v nadaljevanju nenazadnje dokazujejo otroci, ki sta jih imela. Mimogrede jih je bilo kar 9.
Kakorkoli. Če sem dojel bistvo zgodbe, potem bi rekel, da je Prežihov Voranc precej dobro prikazal trpljenje malega človeka na Koroškem. Vendar je v Meti upodobil trmoglavost, vztrajanje, ljubezen, voljo do življenja in ponos. Tako te prebiranje opogumi, saj spoznaš, da z voljo dejansko lahko ogromno dosežeš. Čeprav je delo postavljeno v povsem drug čas, kot ga živimo danes, najbrž lahko najdemo številne vzporednice ali pa vsaj spoznamo nekaj o zgodovini. Tako čisto posredno, brez kakršnihkoli podrobnosti, saj nenazadnje gre za literarno delo in ne zgodovinski učbenik (kje pa!).

Skratka. Tudi kakšno takšno delo vam priporočam. Bolj realistično (spada v socialni realizem) in zelo razumljivo. Če ste bolj "nežna dušica" in radi potočite kakšno solzico ali pa ste zelo sočutni, potem preberite kaj Vorančevega.

Glavno sporočilo objav pod "Kaj berem?" je: "Berite, berite in še enkrat berite!"
(Argumentov imam ogromno.)

What is mathematics?

"Mathematics is the Queen of the Sciences."

(Carl Friedrich Gauss)

Imel je prav. Amen.

Travnata nebesa

Le trikrat potrkal bom na njeno okno.
Dobro vem, na katero.
S češnjami obdano, s soncem obsijano.

Takrat, v začetku poletja, v minljivosti doživetja,
takrat, ko ni časa, ko zdi se, da prehitro gre.
Takrat, razveselil jo bom. In nasmejal se ji v obraz.

In čudovite, sočne češnje bova zobala.
S tistim belim nasmehom me bo božala
in jaz njo z besedami razveseljeval.

Pobegnila bova - prav zares.
Skozi okno skočila, po travi naju njena mama prepodila.
Ali pa morda ne. Ne, tega raje ne bi.

Bova kar sama, neslišno, kakor mačka do miši.
In popeljal jo bom po trati, trati bogati
rož in cvetja, vonjav in metuljev.

Kakor astronavti na raketoplanu
bova sama sredi širnega poletnega travnika.
V svojem kozmosu vonjav in barv in naju dveh.

Tistega junija, prav zares,
bo ona in bom jaz in bo ples sredi travnatih nebes.
Takrat najin svet bo pravljica.

Bajni bitji

Tisti grafit z velikimi zobmi
in pošastnim pogledom.
Da. Prav tisti.
Se sprašujem - je morda on?
Hudič na koncu življenja.
Ne. Niti on ni.
Je. V bajki.

Tisti grafit z nasmejanimi ustnicami
in navihanim nosom.
Da. Prav tisti.
Se sprašujem - je morda on?
Angel na začetku neskončnosti.
Ne. Ni on.
Je. V bajki.

Zmagal na lasten pogon

"Tirstokosmatihmedvedov."

Se zbudim, se učim, pojem zajtrk.
Pa sem odšel - v bistvu sem kar odkolesaril.
Najprej do Griž, kjer je bil start vzpona "Vsi na Hom na lasten pogon" v okviru akcije Razpnimo jadra. Kljub temu da vzpon ni bil mišljen kot dirka, lahko rečem, da sva skupaj s Simonom iz Velike Pirešice osvojila 1. mesto.

To je bila današnja "zmaga".

Poleg tega sem se imel prav lepo tudi preostanek dneva. In se še vedno imam.

Uživajte!

P.S. Pogon/gorivo je bila čista, neoporečna voda s pipe. V Žalcu je pitna.

Včeraj in danes in jutri

Danes.

Avtomobili tradicionalno hrumijo po sivem asfaltu.
Soseda zaman prepričujeta se, čigava je zemlja in čigava ne.
Tankerji v Severnem morju razlivajo tovor.
Politični vrh slika pravljico črednemu ljudstvu.
Letala strmoglavljajo - prvič v nesreči, drugič morda nalašč.
Morskim kravam ne puste v miru jesti.
Je črn, je bel, je rumen ali rdeč? Je mešan?
Usta, v katerih že slina hrusta, umirajo.
Nov mobilni telefon prinaša neizmerne užitke ob gledanju najnovejšega videa.
Na planetu nasproti Vzhoda iščejo nove oblike življenja.
V bližnji galaksiji odkrijejo vodo.
Novi posli ustvarili bodo dobičke ljudem, ki jih ne morejo potrošiti.
Drugi so lačni.

Bilo je tudi včeraj. In bo jutri.

Jutranji napoj

Bilo je jutro.
Že ob petih bilo je.
Sveže in mokro in prijetno.
Sončnični nasmeh razširil se je v jutranji zarji.
In ptice so pele.
In metulji so plesali.
In čebele omotične.
Gozdove slišal sem.
Drevesa so tiho uživala slast.
Trava zelena, temna vsa.
Vsa bujna, svetlobe žejna.
Dobro jutro voščijo mi vsi.
Jaz v miru pijem ta napoj.

Kopije

Slikam tiste obraze, ki jih še nikoli nisem videl.
Nisem jih videl, nisem jih opazil.
Nisem jih spoznal.
A občutek govori, da jih poznam.
Jih res?

Originali v drugačnih preoblekah.
Maske. Ki se ponavljajo.
In razlike so majhne. Skoraj neznatne.
So variacije sploh pomembne?
Še en odgovor, ki ga ni.

Klik

Slišiš, vidiš, vonjaš.
Se še spomniš?
Ko skupaj sva.
Da.
Skupaj sva.
Slišala in videla in vonjala.
Na obali sva.
Sredi oceana.

Emmanuelle Arsan: EMMANUELLE

Pred slabim mesecem dni sem kupoval nekaj knjig na knjižnem sejmu in na priporočilo prodajalke kupil tudi v naslovu navedeno knjigo.

Pojedel sem jo, priporočam pa jo vsem:
moškim in ženskam;
mladim in še mlajšim;
samskim in vezanim;
sramežljivim in najbolj samozavestnim.

Branje te knjige, tega dela, ni samo branje. Lahko je tudi pravcato doživetje. Kakšno?
Hmmm... Morda deloma odgovorim, če navedem le kratek odlomek.

"...Ne da bi odprla oči, se je Emmanuelle prepustila skrbi, ki so ji jo posvečali. Vendar med temi premiki ni bilo njeno sanjarjenje nič manj intenzivno. Njena desnica je zdaj prav počasi šarila po trebuhu, zadrževala se je, ko je pod lahko odejo, ki jo je njeno napredovanje vzvalovilo, dosegla višino sramnice. Toda kdo bi jo v tej poltemi lahko videl? S konico prstov je raziskovala, vrtala po mehki svili svojega krila, katerega ozkost se je upirala razpiranju njenih nog. Napenjala je tkanino in jih poskušala razkrečiti; nazadnje ji je uspelo, da je skozi svilo občutila nabrekli meseni gumbek, ki so ga iskali prsti in na katerega so nežno pritisnili..."

S kolesom na Roglo

V soboto 19.5.2007 sva se z očetom odpravila s kolesi na Roglo. Najprej sva kolesi naložila na avto, se odpeljala proti Zrečam, tam udobno parkirala avto in že sva lahko začela "biciklirati". Po dobri uri sva prišla do hotela na Rogli, se nekoliko spočila in odšla še malo naprej. Sprva sva nameravala le do Peska, vendar nekako nisva mogla zaustaviti pedal, zato sva odpeljala naprej proti Arehu. Do tja je okoli 25 do 30 km z Rogle. Na koči sva si privoščila nekaj malega za pod zob, nato pa sva se malo utrujena odpravila po krožni cesti nazaj proti Rogli, a že kaj kmalu zavila pri nepričakovani tabli za Zreče. Seveda sva zavila in se mimo gostišča Smogavec pripeljala v dolino.

Za vtis iz prečudovitega izleta v zares sončnem vremenu dodajam nekaj fotografij.

Kličem

Spet kličem sredi te Ekstaze smrti,
spet zrem v nebo prostrano.
Kje najdem naj odgovor nanj?
Odgovor, ki popelje me v naravo.

I'm back!

Res je. Srečno smo pristali v Benetkah in se vrnili v Slovenijo. Iz Irske. Poln vtisov, a preutrujen za podrobnejše pisanje.
Vsekakor več informacij, slikc in utrinkov sledi... V prihodnosti.

On my mind: Her Eyes.