31.12.2006

Spočit in pripravljen na nove izzive sem se zbudil na Silvestrovo. V pričakovanju novega leta bosta minila cel dan in noč.

Cesar

Ryszard Kapuscinski: Cesar

Delo že omenjenega avtorja sem se odločil prebrati v preostalih počitniških dneh.
Avtor je kot zbiratelj (tako označi samega sebe) s pomočjo Teferra Gebrevolda zbiral različne podatke, predvsem pa različne zgodbe o nekdanjem etiopskem cesarju Haileju Selassieju. Svojo znamenito knjigo je Kapuscinski objavljal kot podlistek v poljskem časopisu.
Po petindvajsetih prebranih straneh lahko rečem, da me je knjiga takoj pritegnila in vam jo že lahko priporočam. Upam, da se ne motim in da me čaka še kakšna urica prijetnega branja.

dva nič nič šest

Men se zdi, da mi je bilo leto 2006 čist' vredu. Odkrito rečeno.

Dedek Mraz

Siva kučma, bela brada,
topel kožuh, zvrhan koš.
(2x) Joj, že prišel je med nas
stari, dobri dedek Mraz.

Rdeče žoge, knjige, zvezki,
punčke, sanke in še kaj.
(2x) Joj, že prišel je med nas
stari, dobri dedek Mraz.

Spomini na otroštvo, ko sem se (kot vsak drug otrok) najbolj razveselil prihoda Božička in dedka Mraza.
Zakaj?
Zaradi daril.
Zgornja pesmica je vsekakor legendarna, pa tudi drugače mi je dedek Mraz dandanes nekako bolj všeč. Ima boljši karakter (sploh če Božička smatram kot kokakolino oglaševalsko akcijo, kar v bistvu je).

Na netu sem našel mnogo o obeh, saj je vendar čas, ko sta najpomembnejša moža na Zemlji. Zanimiva se mi zdi primerjava med njima:

Dedek Mraz

Domovanje: Rusija (Sibirija)
Datum: Obdaruje na novoletno jutro
Oblačila: Oblečen je v krznen plašč z ruskimi folklornimi motivi, v roki ima sprehajalno palico, na glavi ima kučmo.
Spremstvo: Nima spremljevalcev
Prevoz: Pripelje se s sanmi (s konjsko vprego)

Božiček

Domovanje: Stanuje na severnem tečaju (ali na skrajnem severu Skandinavije)
Datum: Obdaruje na božično jutro
Oblačila: Oblečen je v škratovska oblačila rdeče barve z belo krzneno obrobo
Spremstvo: Škrati
Prevoz: Pripelje se s sanmi, ki jih po zraku vlečejo severni jeleni. Prvi v vpregi je jelenček Rudolf.

Še dva linka: dedek Mraz na wikipedii, student info

Lepe praznike še naprej!

DNAge

Najbrž ste na TV že zasledili reklamo o revolucionarnem izdelku podjetja Nivea - Nivea Visage DNAge. V reklami nam glas dobesedno zatrjuje, da se učinkovine te izjemne kreme vgradijo v DNK kožnih celic, s čimer se koža počasneje stara, izgleda lepše, je bolj zdrava... Navajam nekaj podatkov o izdelku, ki jih lahko preberemo na njihovi strani.


Za staranje kože so v 80% krivi zunanji vplivi, kot so prehrana, način življenja, onesnaženost ter izpostavljenost UV sevanju, ki vodijo do poškodb v samem jedru celice – v DNK.

DNK je osnova vsakega procesa obnove celic, zato je njena neokrnjenost odločilnega pomena za zdravo kožo mladostnega videza. S starostjo naravna sposobnost obnavljanja DNK upade in kopičiti se začnejo celične poškodbe.

Koža je manj čvrsta, obstoječe gube se poglobijo, pojavijo se nove – obraz izgubi mladostne poteze.

Vodilni znanstveniki v laboratorijih NIVEA so razvili inovativni sistem anti-age nege, ki obsega dnevno in nočno nego ter nego za okrog oči z izjemnim pomlajevalnim učinkom:

NIVEA VISAGE DNAge Cell Renewal pomladi kožo v samem celičnem jedru.

Edinstvena formula, ki je prijavljena za patent, vsebuje učinkovito kombinacijo celično aktivne folne kisline in kreatina, ki intenzivno spodbujta obnavljanje celic od znotraj. Redna uporaba izdelkov ščiti celično DNK pred poškodbami, ki jih povzročajo zunanji dejavniki.

NIVEA VISAGE DNAge dnevna nega za pomlajen videz kože

Rezultat:

Koža je opazno bolj čvrsta.

Obstoječe gube se vidno zmanjšajo.

Bolj gladka in pomlajena koža!

Kompatibilnost s kožo je dermatološko dokazana.

Upam, da je vsakemu laiku jasno, da posegati v DNK človeka ni preprosto, sploh pa to ni mogoče (vsaj močno sem prepričan v to) pri odraslem človeku. Posegi v dedni material se seveda že izvajajo na stopnji zarodka (pri živalih in tudi pri ljudeh), pri odraslih ljudeh se s posegi v dedno zasnovo celic zdravijo določene bolezni. Nikakor pa to ne more veljati za preprosto kremo za vlaženje (in "pomlajevanje") kože.

Želim poudariti, da nas propaganda vedno bolj zavaja, da na račun nevednoti ljudi, mnogi vplivneži služijo, da smo ljudje pravzaprav velikokrat izkoriščeni, čeprav se tega ne zavedamo... Želim le, da bi bili vsi vsaj malo kritični do vsega, kar slišite na radiu, vidite na televiziji, najdete na internetu, preberete na jumbo-plakatih...

Robbie Williams: Sexed up

Loose lips on ships
I'm getting to grips
With what you said
Know it's not in my head
I lay on bed
That I'm okay

Why don't we talk about it
Why do you always doubt that there could be a better way
It doesn't make me want to stay
Why don't we break up
There's nothing left to say
I got my eye shirt praying they won't stray
Oh! When I sexed up
That's what makes the difference today
I hope you blow away

You said we're fatally flopped
When I'm easily bored
Is that okay?
Strike me off your list
Made this the last kiss
I'll walk away

Why don't we talk about it
I'm only here Don't shout it
Given time we'll forget
Let's pretend we never meet
Chorus

Screw you I didn't like your taste
Anway, I chose you
Let's all gone to wasted Saturday
I'll go out and find another you

Why don't we
Why don't we break up
There's nothing left to say
I got my eye shirt praying they won't stray
Oh! When I sexed up
That's what makes the difference today

Na svetlo!

Na robu preprada najlepše je plesati z zavezanimi očmi,
s partnerjem skupaj se odpeljeta s koraki in zlijeta se z melodijo.
Vselej dobro je, da prijatelj tvoj te opomni,
če se preblizu roba hitri koraki podijo.

A dobro pomisli, če morda že plesal nisi sredi neba,
kjer sreča varuje te sredi roba?
Vsakomur zgodilo se je že, da je zagledal globine z roba ostrega
in mislim, da pri tem doživel ni nič lepega.

Najpogumnejši ljudje sploh roba ne vidijo,
očitno si, da njim do živega ne more, mislijo.
Očitno je res, da več kot pasti pač ne gre
in iz doline strašne vodi pot le navzgor na visoke gore.

Morda pogumni prav imajo, saj vendar iz doline vidi se svetloba
in takrat pregnana je pretekla vsa lenoba.
Ko enkrat v dolini si, si le svetlobe človek še želi,
z dolgotrajno vztrajnostjo velikokrat ponovno tudi to dobi.

A večina roba se boji, kot da človeka umori,
kot da na dnu življenja ni, kot da na dnu vse se zmrači.
Zdi se, da človek z vzpenjanjem se le krepi,
postane boljši, ko svetlobo si pribori.

Proteins

Odločil sem se, da bom na področju kemije oziroma biokemije raziskoval beljakovine.
"Vso srečo in znanje meni (in vam)!"

ln x

V množici prepletajočih duš iščem popolno, večno in najlepšo.
Tebi morda najboljša ne bo izbrana.
Pa saj v tem je bistvo.
Moja tvoja ni.
Tvoja pa
moja
ni.

Fake water

Na netu sem zasledil nekaj, kar se da narediti v Photoshopu. Približno imitacijo vode. Moj končni produkt vidite zgoraj.

Še nekaj skic...

Utrinki in začetki arhitekturnega risanja

Upam, da se niste ob pogledu na skice zgrozili. Sicer pa itak, I don't care, do I?

Nine million bicycles

Prepričan sem, da ste že imeli kakšen dan, ko ste poslušali neko (priljubljeno) pesem in si jo nato še cel dan prepevali vsaj v mislih. To se mi dogaja danes, razlog pa je pesem: Katie Melua - Nine million bicycles. Odlična pesem, čisto umirjena, zasledite pa jo lahko v Mobitelovi reklami, kjer glas reče: "Si še predstavljate življenje brez Mobitela?"

Na ponedeljek

V deževen ponedeljek prebudim se,
omamil me ne bo,
neminljive utrujenosti branim se,
pramagala me ne bo.

Cilj pred mano je jasen,
o njem razmišljal sem že prejšnje noči,
današnji dan pa čisto krasen,
ko pogledam skozi lastne oči.

V mrzlem hladu naslednjih dni
prepričal me bo le bel sneg,
ki predramil bo v meni,
kar že celo leto spravlja me v beg.

Brez dvoma

Sprva čisto nežno. Počasi. Čisto neopazno se približuje.
Postaja izrazitejša. Postaja močnejša. Postaja veličastnejša.
Nekoliko še okleva. Nekoliko je še boječa. A pogumno vztraja.
Hrabro napreduje in vse hitrejša je. Toplejša je že.
Kmalu dosegla bo vrelišča. Kmalu izbruhnila bo.
In že kipi. Bruha in rjove. Premaguje vse, kar pride ji na pot.
Ni ovir, ni preprek, ni časa. Vse zdi se majhno, le ona vlada vsemu.
Energija, energija in moč, preplavljata me. Ni ovir, ni preprek in ni časa.
Le energija in moč v meni. Ne oklevam, ne bojim se, vztrajam.
Trudim se, včasih mučim se. Morda izgubim kakšno bitko, vojne nikoli.

Kraljestvo misli

V mislih tavam čisto sam,
brez misli nikamor se ne podam.
V mislih skrivam, kar poznam,
a vem, da skrivati ne znam.
V mislih se rodi prikupna ideja,
ki v svetu je kot tanka, suha veja.
V mislih ustvarim svojo deželo,
skrbno jo čistim s snažno omelo.
V mislih kujem svoj denar,
za druge včasih mi malo je mar.
V mislih se vedno pojavi nemir,
če skočim nižje od ovir.
V mislih bogastvo skriva se mi,
luč mi kaže v črni temi.
V mislih obstoj je zagotovljen,
čeprav še ta včasih ni dovoljen.
V mislih snujem vse, kar imam,
brez njih postanem samo še tam-tam.
V mislih domujem tudi jaz,
tukaj našel boš moj pravi obraz.

Vem, da nisem mislil

Nisem vedel, da zbudim se sred' neba.
Nisem vedel, da verjamem v prostranost morja.
Nisem vedel, da slišim travo rast'.
Nisem vedel, da vonjam grenkost kast.

Mislil sem, da zbudim se le na tem svetu.
Mislil sem, da verjamem le v resnico na tem planetu.
Mislil sem, da slišim le letalo na poletu.
Mislil sem, da vonjam le sladkost v naletu.

Mene ni

mene ni
če se svet ne vrti
mene ni
če se vse stemni
mene ni
ko vesolje nori
mene ni
ko nemir je v meni
mene ni
da glas lepše doni
mene ni
da se noč zdani
mene ni
ker um mi zgori
mene ni
ker se dan poleni
mene ni
le ona me zbudi
mene ni
le čas mi skozi prste polzi

Voda

Prinaša mi življenje. Hitro, odkrito in mogočno.
Odnaša mi skrbi. Počasi, skrivnostno in neodločno.

Napoji me z voljo in odžene utrujenost.
Prinaša mi zdravje in vzbuja iskrenost.

Ne vem od kod ji tolikšna veličina,
a vendar občuti se kot največja dobrina.

Zavedam se je in hočem jo še.
Sredi pušččave želim si je.

Ni strahu pred koncem, če spremlja me.
Privablja me znova in znova iz teme.

Brez nje me ni, brez nje sem nič.
V njej je bistvo in jaz sem njen kmetič.

Na videz preprosta, na videz ponosna,
podaja življenja nam mladostna.

V meni

V prostranih poljanah sedanjosti
in na čudovitih travnikih poštenosti
skriva se mir.

Na bregovih resničnosti pojavi se lepota,
pretekla, sedanja in prihodnja dobrota,
ki pravi, da sama je življenja vir.

Hitra reka napredka, globoka in deroča,
v šepetu napeto mi sporoča,
da naj me vodi razumni dir.



Hvala Sari za moralno podporo (prek msnja!) pri sestavljanju zgoraj navedene pesmice.

Smejte se!

bythemim'

Mimogrede še en rek za lačne: "Lakota je najboljša začimba."

Scientia est potentia

Scientia est potentia.

Znanje je moč.

Super rek, ki smo da danes omenili pri filozofiji. Resničen. Iskren. Udaren. Misli mi nehote uidejo k vojnam. Ter drugim grozotam, ki se dandanes dogajajo na svetu. Ljudje, ki povzročajo vojne, nasilje, sovraštvo, teroristične napade ali kakorkoli drugače želijo destruktivno delovati na naši preljubi Zemlji, se očitno ne zavedajo, da moč ni v atomski bombi, da zmage ne dosežeš z nasiljem, da odrešenja ne doživiš s terorističnim napadom, ampak je prava moč, energija, svoboda, odreženja, če hočete, v nas samih. Morda je naša moč naše znanje. Ne bi upal trditi, da je znanje eno in edino. Moč nemalokrat predstavlja sočutje, ljubezen, prijateljstvo, nasmeh, pogled, nasvet, obljuba... Menim, da se lahko na marsikateri manj uničujoči način od zgoraj naštetih, da spremeniti veliko več.
Moč znanja je lahko izjemna. Včasih, predvsem dandanes je to pogosto, pa se celo znanje zlorablja. Uporablja se v "slabe" namene. Dotaknem se lahko genskega inženiringa, ki bo v zdravstvu marsikomu koristilo, a znanstveniki in vplivni ljudje še vedno (in najbrž je prav) opozarjajo na negativne posledice. Tako je zmeraj. Novosti in spremembe so očitno vedno revolucionarne. Slavnemu Einsteinu je bilo na primer žal za odkritje atomske energije, ko je spoznal uničujoču atomsko bombo. Tudi področja bionike, nanotehnologije ipd. so dandanes še v povojih, ljudje na njih večinoma gledajo z izbuljenimi očmi, a vendar menim, da bodo neustavljivo napredovala in postala del našega vsakdana.
Misel na moč znanja me opomni na Bartolovega Alamuta, kjer Hasan ibn Saba pretenta njegovega predhodnega lastnika gradu/utrdbe Alamuta. Ibn Saba ga je nagovoril naj mu da kožo krave in toliko ozemlja, kolikor ga označi z njo, bo njegovega. Ibn Saba je dobil željeno kožo, jo razrezal na tanke dolge trakove in z njimi obkrožil celotno utrdbo. Na takšen način naj bi postal lastnik tega gradu, njegov predhodnik pa se je lahko pobral šila in kopita.

Primerov, kjer se je izkazala oziroma se izkazuje moč uma, je seveda ogromno, žal pa dandanes nanj pozabljamo.
Ljudje, prosim vas, spreglejte (in videli boste)!

Brez njih

V svetu brez napredka
dnevi minevajo kot cvetlice na soncu,
ko vse bliža se h koncu
midva pa kot da bala bi se začetka.

Umirava za najine cilje,
ki zdijo se preveč, preveč oddaljeni,
morda celo precenjeni,
a vselej najina sreča premaguje brezkončne milje.

V zelenini miru se kopava,
kot zvončki poljan
želijo na dan,
in skupaj premagujeva sreče udava.

Nikar ne stori mi,
saj veš, da proč ne greš
in morda - predraga moja - še sploh ne veš,
da milo, če odideš proč, se mi zgodi.

Naju ni prav nič manj,
če skupaj hodiva skoz' svet,
ki ovira najin let,
zato prepustiva se valovom sanj.

Bitka v vojni

Če izgubim bitko, ni rečeno, da je izgubljena tudi vojna.

Med psiho in fiziko

Na svetli strani temnega sveta
se temni.
V prekrasnem svetu,
kotičku pod Soncem,
postaja vse bolj zatohlo.
Naposled bomo prenehali
dihati.
Srce bo prenehalo biti
in mi bomo ostali nekje v zavesti naših
potomcev. Potomcev, morda!
Ali sploh koristi nam,
da želimo si
dan na dan?
Želimo svetlobo, želimo zrak, želimo biti.
Prenehali bomo gledati, prenehali dihati, prenehali biti.
Ni smisla, a vendar
hrepenimo.
Ne verjamemo,
čeprav je očitno.
Ne - raje zatiskamo oči, čeprav
je pred našimi nosovi.
Usoda naenkrat postane
resnična. Usoda?
Ne! Saj je vendar ni.
Samo upamo, da je ni. Ne, te preprosto ne sme biti.
Umrlo bi hrepenenje.
In nesmiselno bi bilo želeti si svetlobo, želeti zrak, želeti biti.
Zares, prenehali bi gledati, prenehali dihati, prenehali biti.
Vsak zase.
Čisto zase
si želimo obstajati.
Najprej zase, potem
morda
za druge.
Absolutno najprej
jaz,
potem morda ostali.
In vsak zase obstajamo v skupnem svetu,
ki naposled integrira brezumne miselne figure.
Majhne koščke sveta, ki vpliva na nas,
čeprav mislimo, da mi vplivamo nanj.
Svet brez idej nadzoruje brezumne miselne figure.
Brez čustev, brez sanj, brez volje.
V svetu
kot takem
tega ni.
Ni čustev, ni sanj in ni volje.
Morda
se nahajajo v brezumnih miselnih figurah,
ki naključno potujejo v njem.
Naključno?
Usode vendar ni... Tako verjamemo.
Torej naključja ni, saj vplivamo sami nase.
Ne na druge - teh za večino ni.
A vendar zatiskamo oči,
ker preprosto nočemo videti,
čeprav je tako preprosto.

V tem tednu na sporedu:

1. ponedeljek: učenje
2. torek: test biologija ter učenje
3. sreda: test psihologija test fizika ter učenje
4. četrtek: test matematika ter risanje
5. petek: tečaj risanja
6. sobota: tečaj risanja ter učenje
7. nedelja: lenarjenje ter učenje

Upam, da se bo vmes pojavilo še kaj bolj sproščujočega in zanimivega. Učenje sicer je zanimivo, ampak do določene mere... Včasih bi se najraje držal tistega reka: "Če se ti zdi, da bi rad delal, se udobno namesti na stol, kavč ali posteljo in počakaj, da te mine."

Lep december še naprej!

Učenje je življenje. Ali obratno.

Svobode ni

Svoboda, kje si,
saj vendar te ni.
Ne najdem te,
ali morda iščeš me?

Prevladuje obup,
v ušesih neznosen hrup.
Ostudna norija,
vsak čas že morija.

Pesimizem morda
v življenju me navda.
Svobode pa ni,
morda iščeš jo ti?

Kako lep svet

Misel v glavi prevladuje,
se raduje,
nikakor ne zadostuje,
a vendar ne deluje mi tuje.

V glavi moji, v neredu reda,
smislu nesmisla, če sploh obstaja,
se rodi - revolucija!

Nered, nered,
od glave do pet!

Ah, stereotipi, stereotipi!
Ovirate me, ustavljate me!
Zato končno - uprimo se!

Misel bega in skače,
teče sem in tja,
kot pobesnela hoče pokazati nam pot
iz življenja zmot.

V svetu na nebu

V svetu norosti, v centru mladosti
se mi zdi, da občutenja več ni.
V svetu čustev, v svetu pustem
se mi zdi, da me vedno čas podi.

Na nebu neskončnem, na nebu mogočnem
vidim in slišim, vpitje vsega.
Na nebu poskočnem, na nebu polnočnem
opazujem in se radujem ob pesmi lepega.

Ljubkovanje

je prva beseda, ki mi pade na pamet. Omenili smo jo pred nevemkolikimi dnevi pri filozofiji. Nekaj v povezavi z drugo besedo, ampak ne vem več o čem je šlo. Skratka ljubkovanje si predstavljajte kakor želite.

Želim pa povedati, da ponedeljek uvaja nov teden (kdo bi rekel) in tokrat so moji občutki mešani. Dobri in rahlo strahopetni hkrati. Vendar pa je ta strah tisti tipični strah, ki ga notri pravzaprav nič ni. Tako da bom očitno preživel. Kot vedno.

Na ljubkovanje in besedovanje!